Skrivno in zamolčano — Jim Keith: prepovedane ideje, skrita zgodovina in alternativno raziskovanje

Zbornik kot arhiv alternativnega raziskovanja

Skrivno in zamolčano je danes zanimiva tudi kot časovna kapsula. Nastala je pred množičnim internetom, pred velikim valom deklasifikacij po koncu hladne vojne, pred Nazi War Crimes Disclosure Act in pred poznejšimi digitalnimi arhivi CIA, FBI, National Archives ter drugih institucij. Velik del gradiva, ki ga je moral alternativni raziskovalec leta 1993 iskati v fotokopijah, revijah, zasebnih arhivih in mrežah dopisovanja, je danes dostopen neposredno na uradnih strežnikih.

Zbornik je danes zanimiv tudi kot časovni posnetek vprašanj, ki so v alternativnem raziskovanju krožila leta 1993, še preden je del poznejših arhivov in javnih razprav postal dostopen.

Prvi tematski blok se začne z zgodbami o nadzoru uma, prisilnem vplivanju in elektromagnetnih tehnologijah. V kazalu so med drugim My Father Is a Clone, An Open Letter to the Swedish Prime Minister From a Survivor of Electromagnetic Terror, Anna Keeler z Tehnologija nadzora uma na daljavo ter Kerry Thornley z vprašanjem Is Paranoia a Form of Awareness?.[2]

MKULTRA in motiv uničenih dokumentov. Keithov zbornik nadzor vedenja umešča v zgodovino tajnih programov, deklasificiranih dokumentov in poznejših interpretacij.

Senat je 3. avgusta 1977 izvedel posebno javno zaslišanje z naslovom Project MKULTRA, the CIA’s Program of Research in Behavioral Modification.[4]

To pomeni, da izrazi »nadzor uma« ali »behavioral modification« v zgodovini obveščevalnih služb niso zgolj poznejša folklora. Obstajali so dejanski programi, dejanski proračuni, dejanski podprojekti in poskusi na ljudeh.

V zborniku ima pomembno vlogo tudi motiv nepopolnega oziroma uničenega arhiva, ki krepi temo skrite zgodovine.

To je pomembno dejstvo. Uničenje dokumentacije zmanjšuje možnost popolne rekonstrukcije programa in pomeni, da zgodovinar ne more preprosto domnevati, da vse, česar danes ni v arhivu, nikoli ni obstajalo.

V zborniku ima uničenje in manjkajoča dokumentacija posebno pripovedno vlogo: praznine v arhivu postanejo del same teme skrivnosti, prikrivanja in nedostopne zgodovine.

Elektromagnetno vplivanje in »paranoja kot zavedanje«

Prispevek Anne Keeler Tehnologija nadzora uma na daljavo trdi, da so elektromagnetna polja in mikrovalovne tehnologije raziskovali tudi za protipehotne in vedenjske namene.[7]

V zborniku se takšne raziskovalne teme razširijo v veliko širše predstave o oddaljenem branju misli, programiranju vedenja in nevidnem nadzoru kompleksnih odločitev posameznika.

Kerry Thornley z naslovom Is Paranoia a Form of Awareness? odpira bolj filozofsko vprašanje. Kako naj človek ravna v svetu, kjer nekatera prikrivanja res obstajajo, hkrati pa je mogoče iz naključnih dogodkov sestaviti skoraj poljubno povezavo?

To vprašanje je po MKULTRA še bolj zahtevno, ne manj. Če zgodovina pokaže, da so institucije včasih dejansko izvajale nedovoljene tajne eksperimente, potem sama oznaka »paranoja« ni dovolj za zavrnitev trditve.

Toda zgodovina tajnih programov prav tako ne odpravi potrebe po razlikovanju med vzorcem in naključjem. Najbolj uporaben odgovor ni psihološka etiketa, ampak dokumentarna metoda: oseba, datum, program, denar, ukaz, tehnologija, arhiv in posledica.

Jonestown in »Cults & Casualties«

Drugi veliki del knjige povezuje simboliko, prostozidarstvo, smrt Jima Morrisona, Peoples Temple, Jonestown, Dannyja Casolara in Waco.[2]

Po napadu na Ryanovo skupino pri Port Kaitumi in množični smrti v Jonestownu je FBI skupaj z gvajanskimi oblastmi izvedel obsežno preiskavo. FBI je intervjuval preživele, identificiral žrtve in pozneje zgradil kazenski primer proti Larryju Laytonu, ki je bil obsojen za svojo vlogo pri napadu.[9]

Jonestown je v zborniku predstavljen kot primer, kjer se verska skupnost, notranja prisila, zlorabe, nasilje in vprašanja širših povezav združijo v eno raziskovalno temo.

Danny Casolaro in »Octopus«. Prispevek Johna Judgea The Black Hole of Guyana pa gre dlje in Jonestown umešča v širši okvir obveščevalnih, političnih in eksperimentalnih povezav.[2]

Zbornik vključuje osnutek projekta, povezanega z Dannyjem Casolarom, novinarjem, ki je raziskoval INSLAW, PROMIS, Iran-Contra, BCCI in druge afere ter jih skušal povezati v sistem, ki ga je imenoval »Octopus«.[2]

Casolaro je bil avgusta 1991 najden mrtev v hotelski sobi v Martinsburgu v Zahodni Virginiji. Medicinski pregled je kot vzrok smrti ugotovil izgubo krvi zaradi prerezanih zapestij, uradna preiskava pa je smrt obravnavala kot samomor. Obdukcija ni pokazala znakov fizičnega boja.[10]

Waco in trenutek izida knjige

Prispevek Why Waco? je posebej zanimiv zaradi kronologije. Obleganje kompleksa Branch Davidians se je končalo 19. aprila 1993, Skrivno in zamolčano pa je izšla istega leta. Gre torej za skoraj neposreden odziv, ne za retrospektivo po desetletjih dostopnih dokumentov.[1][2]

Waco v zborniku nastopi skoraj sočasno z dogodkom samim, zato ga besedilo obravnava skozi takratno napetost med versko skupnostjo, zveznimi organi, pogajanji, uporabo sile in medijsko interpretacijo.[12][13]

DOJ-jeva požarna preiskava je leta 1993 ugotovila, da je bil požar namerno zaneten znotraj kompleksa in da so bila uporabljena goriva za pospešitev širjenja.[14] Posebni svetovalec John Danforth je po dodatni preiskavi leta 2000 ponovno zaključil, da zvezni agenti niso zanetili požara in niso streljali na Branch Davidiane med požarom.[15]

Posebno pozornost dobijo končni napad, uporaba CS plina, oklepna vozila, razmerje med pogajalsko in taktično strategijo ter odločitev za stopnjevanje pritiska.[12][13]

Dezinformacije in April Glaspie

Tretji del knjige se ukvarja z informacijskim okoljem: vojno propagando, IRA, medijsko predstavitvijo nasilja ter The Anarchist Cookbook.[2]

Eden bolj zanimivih primerov je članek An Invitation to War, povezan z ameriško veleposlanico April Glaspie in Saddamom Husseinom tik pred iraško invazijo na Kuvajt.

Danes obstaja dovolj dokumentacije, da vprašanje ni mogoče skrčiti na slogan, da so ZDA Sadamu preprosto »dale zeleno luč«, niti na trditev, da je bilo ameriško sporočilo pred invazijo popolnoma nedvoumno.

Iraški zapis srečanja z Glaspiejevo 25. julija 1990 vsebuje njen stavek, da ZDA nimajo stališča o »Arab-Arab conflicts« kot je mejni spor s Kuvajtom. Pozneje objavljeni ameriški kabel pa obenem kaže, da je Glaspie izrecno poudarila, da ZDA ne morejo sprejeti reševanja sporov drugače kot z mirnimi sredstvi.[17]

»Silent Weapons for Quiet Wars«. Četrti del knjige, The Elite Controllers, vključuje tudi znameniti tekst Silent Weapons for Quiet Wars.[2]

Dokument kroži kot domnevni tajni priročnik socialnega in ekonomskega inženiringa ter trdi, da opisuje »tiho vojno« proti prebivalstvu. Njegova zgodba o izvoru — najdba v odsluženem IBM kopirnem stroju leta 1986 in domnevna povezava z Bilderbergom — se ponavlja v številnih reprodukcijah.[18]

Vatikanski arhivi

Prispevek Secrets From the Vatican Library se vključuje v dolgo kulturno predstavo Vatikana kot institucije z ogromnim skritim arhivom.[2]

Vendar Vatican Archive sam pojasnjuje, da je latinski secretum pomenil predvsem »ločeno, zasebno, rezervirano« — arhiv, rezerviran za papeža in pooblaščene uradnike — ne nujno »skrivni« v današnjem pomenu besede. Leta 2019 je papež Frančišek obnovil ime Vatican Apostolic Archive.[19][20]

Arhiv od leta 1881 sprejema kvalificirane raziskovalce; danes je odprt dokumentom do konca pontifikata Pija XII leta 1958.[21] To pomeni, da je dostop omejen in časovno reguliran, ne pa da gre za popolnoma nedostopen trezor, o katerem ni mogoče raziskovati.

AIDS kot tema alternativnega raziskovanja. Prispevek G. J. Krupeyja postavlja eno najbolj daljnosežnih bioloških trditev v knjigi: možnost, da je AIDS povezan z ameriškimi vojaškimi biološkimi raziskavami.[2]

Zgodovinski del zgodbe ima dodatno informacijsko plast. Ameriški diplomatski dokumenti iz osemdesetih let kažejo, da je trditev o nastanku HIV v Fort Detricku postala predmet obsežne sovjetske dezinformacijske kampanje. State Department je že leta 1985 spremljal članke, ki so trdili, da je ameriška vlada ustvarila virus, in kampanjo obravnaval kot sovjetsko aktivno dezinformacijo.[22]

Filogenetske raziskave HIV in sorodnih SIV virusov so skozi desetletja omogočile rekonstrukcijo njegove evolucije. Pregledi v strokovni literaturi kažejo, da HIV-1 izvira iz več neodvisnih prenosov simian immunodeficiency virusov z afriških primatov na ljudi; pandemična skupina M je najtesneje povezana z virusi centralnoafriških šimpanzov, molekularne ure pa njen začetek postavljajo v začetek 20. stoletja.[23][24]

Ta časovna in genetska sled je bistveno starejša od domnevnega laboratorijskega dogodka v hladni vojni.

»Nazi International« in povojne mreže

Eden najbolj zanimivih primerov za retrospektivni pogled je zaključni sklop o »Nazi International«.[2]

Prispevek o »Nazi International« povojne obveščevalne mreže, Reinharda Gehlena, Klausa Barbieja in širšo uporabo nekdanjih nacističnih kadrov v hladni vojni vključi v zbornikov motiv skrite zgodovine.[25][26]

To so zelo konkretni primeri povojne kontinuitete ljudi, znanja in mrež iz nacističnega sistema v hladnovojno obveščevalno okolje.

Vprašanje, ali so vse takšne mreže tvorile eno centralno »Nazi International«, je močnejša organizacijska trditev. Toda osnovnega dejstva — da so zahodne obveščevalne službe uporabljale nekdanje nacistične in kolaborantske kadre ter da so nekateri vojni zločinci prejeli zaščito — danes ni več mogoče obravnavati kot zgolj govorico.[25][26]

Kaj v zborniku pomeni »suppressed«

Po pregledu se pokaže, da naslov Skrivno in zamolčano v resnici združuje več zelo različnih vrst informacij. Zbornik kot časovni posnetek leta 1993. To omogoča natančnejši model od stare dileme »uradna zgodba proti prepovedani zgodbi«.