Ring of Power — Amenstop Productions / Grace Powers: serija o skriti oblasti, njenih virih in povezavah

Kaj pravzaprav je *Ring of Power*? — Grace Powers: avtorstvo in problem preverljivosti

Ohranjene spletne kopije navajajo deset delov in skupno dolžino približno pet ur.[1][2] Serija želi povezati: 11. september, City of London, Vatikan in Washington, staroegipčansko religijo, svetopisemsko zgodovino, evropske kraljevske genealogije, centralne banke, nafto, zlato in droge, globalne finančne elite, »New World Order« ter idejo prihodnje enotne svetovne oblasti. To je predvsem sintezni dokumentarec: njegova glavna metoda ni dokazovanje ene same teze iz enega arhiva, ampak povezovanje velikega števila dogodkov v eno veliko razlago. Prav zato mora biti dokazni pregled modularen.

Grace Powers: avtorstvo in problem preverljivosti

Ohranjeno knjižno gradivo iz leta 2009 navaja, da je pravica do identifikacije avtorice pod psevdonimom Grace Powers izrecno pridržana.[3] V kasnejših avtoričinih oziroma promocijskih opisih se pojavljajo biografske trditve o: študiju psihologije, filmskem izobraževanju, več dokumentarcih ter očetu, ki naj bi bil prostozidar. Te elemente je treba obravnavati kot avtoričino samopredstavitev, dokler niso neodvisno dokumentirani. Za kakovost filma je pomembneje nekaj drugega: veliko ključnih trditev je predstavljenih skozi montažo, pripoved in citiranje sekundarnih avtorjev, ne skozi celovito objavljen evidenčni seznam virov. ta članek zato preverja vsebino neodvisno od avtorjeve biografije.

Epizoda 1 — 9/11: film postavi binarno dilemo — Kolektivne oznake in konkretni akterji

Prva epizoda sprašuje, ali so bili za 11. september odgovorni »Muslims« ali »Israeli Zionists«.[1][2] Ta formulacija je za zgodovinsko preverjanje preširoka, ker uporablja kolektivni oznaki namesto konkretnih akterjev. »Muslimani« niso operativna organizacija. »Zionisti« prav tako niso operativna organizacija. Odgovornost za teroristični napad se dokazuje na ravni: konkretnih oseb, organizacij, financiranja, komunikacij, usposabljanja, logistike ter poveljniške verige.

FBI-jeva največja kriminalistična preiskava PENTTBOM je identificirala 19 ugrabiteljev in jih povezala z al-Kaido; FBI danes navaja, da je bilo vseh 19 usposobljenih s strani al-Kaide.[9] 9/11 Commission je prav tako rekonstruirala operacijo kot napad al-Kaide.[10] V javnem dokaznem korpusu, pregledanem za ta članek, nismo našli primerljive operativne verige, ki bi dokazovala, da je izraelska država ali nedoločena kategorija »Zionists« načrtovala in izvedla napade. To ne pomeni, da so vse obveščevalne, predhodne ali politične okoliščine 9/11 razrešene brez odprtih vprašanj. Pomeni pa:

film ne vzpostavi dokaznega mostu od posameznih sumljivih ali politično pomembnih povezav do avtorstva napada.

Kolektivne oznake in konkretni akterji

Film na več mestih prehaja med: posameznimi bankirji, dinastijami, Judi, »Zionists«, Izraelom, prostozidarji, kraljevskimi hišami ter centralnimi bankami.

kot da bi šlo za eno samo zamenljivo kategorijo. Za preverjanje posameznih trditev je zato potrebno pojme razstaviti na konkretne osebe, institucije in dejanja. Če je konkretna banka sodelovala v konkretnem poslu, to lahko preverimo. Če je konkretna obveščevalna služba izvajala konkretno operacijo, to lahko preverimo. Če je konkretna družina imela kapitalski delež, politični dostop ali zakonsko privilegiran položaj, lahko to preverimo. Toda etnična, verska ali široka politična oznaka ne more nadomestiti operativnega dokaza. S tem pravilom ne ščitimo nobene skupine pred raziskavo. Nasprotno: raziskavo prisilimo, da pokaže ime, institucijo, denar, dokument in dejanje.

Epizoda 2 — »Empire of the City«: tri institucionalne posebnosti in širša razlaga filma

Film trdi, da obstajajo tri ločene »city-states«:

• City of London;
• Vatican City;
• Washington, D.C.;

ki naj bi skupaj predstavljale eno skrito globalno cesarstvo:

• London = finance;
• Vatikan = religija;
• Washington = vojaška sila.[1][2]

Ta konstrukcija meša tri pravno zelo različne entitete.

Vatikan

Vatican City je dejansko suverena država, priznana po mednarodnem pravu, nastala z Lateransko pogodbo leta 1929.[5]

Washington, D.C.

Washington ni suverena država. Je federalno okrožje, ustvarjeno v skladu z ameriško ustavo in pod končno jurisdikcijo Kongresa.[11]

City of London

City of London Corporation ima izjemno staro, posebno in vplivno lokalno strukturo, lastnega Lord Mayorja in policijo. Toda britanski parlament in City sama izrecno navajata, da City of London ni neodvisna država in da podjetja v Square Mile veljajo britanski zakoni in predpisi.[4][12] Torej:

film poveže tri posebne centre institucionalne moči v skupno razlago, medtem ko pregledani pravni viri kažejo različne pravne statuse teh treh entitet; za enoten suveren pravni subjekt bi bila potrebna še ustanovna ali operativna dokumentacija.

Tri zvezde na zastavi D.C. in interpretacija treh mest — Obeliski kot resnični simboli in širša povezava filma

Film oziroma z njim povezana promocijska besedila trdijo, da tri rdeče zvezde na zastavi District of Columbia predstavljajo:

• City of London;
• Vatican City;
• Washington.[1]

Uradni dokumenti Washingtona pojasnjujejo nekaj drugega. Zastava D.C. je bila sprejeta leta 1938 in temelji na družinskem grbu Georgea Washingtona: tri rdeče zvezde oziroma heraldični mullets nad dvema rdečima vodoravnima pasovoma.[13] Uradna zgodovina zastave zato ponuja drugačno razlago izvora teh treh zvezd. Simbolna podobnost je lahko razlog za vprašanje. Ko pa obstaja dobro dokumentirano zgodovinsko poreklo simbola, ga ne smemo zamenjati z naknadno interpretacijo.

Obeliski: resnični simboli, nedokazana skupna poveljniška koda

Film poudarja obeliske v:

• Vatikanu;
• Londonu;
• Washingtonu.

Pregledani viri potrjujejo skupni simbolni motiv. Obelisk na Trgu sv. Petra je pravi staroegipčanski spomenik, prenesen v Rim v antiki in na današnjo lokacijo postavljen leta 1586.[14] Cleopatra's Needle v Londonu je prav tako avtentičen staroegipčanski obelisk, pripeljan v London v 19. stoletju.[15] Washington Monument pa je moderna ameriška zgradba v obliki egipčanskega obeliska, zasnovana kot spomenik Georgeu Washingtonu; National Park Service izrecno pojasnjuje egipčanski oblikovni navdih.[16] Torej obstaja resnična skupna simbolna oblika. Vendar:

uporaba istega arhitekturnega motiva ni sama po sebi dokaz skupne tajne organizacije.

Za tak sklep bi potrebovali dokumentirano kontinuiteto organizacije, ne samo kontinuitete simbola.

Epizoda 3 — Egipt, Sveto pismo in mešanje mitologije z zgodovino — Epizoda 4 — Jezus, Marija Magdalena in kraljevska krvna linija

Trail of the Pharaohs postavlja svetopisemske pripovedi v širši kontekst egiptovske religije in starejših mitoloških motivov. Primerjalna analiza religij je legitimna: religije si izposojajo simbole, miti se razvijajo, podobni motivi se pojavljajo v različnih kulturah ter svetopisemska besedila imajo zgodovinske in literarne plasti. Problem nastane, ko podobnost postane avtomatičen dokaz: neposrednega kopiranja, tajne kontinuitete duhovništva, genealogije ter organizacijskega prenosa skozi tisočletja. ta članek zato pri tem delu filma ločuje: primerjalni motiv od dokazane zgodovinske transmisije. Prvo je pogosto možno pokazati. Drugo zahteva datirana besedila, arheologijo in zgodovinsko verigo.

Epizoda 4 — Jezus, Marija Magdalena in kraljevska krvna linija

Film prikazuje genealogije, po katerih naj bi britanske in francoske kraljevske hiše izvirale iz Jezusa in Marije Magdalene.[1][2] To je zelo močna trditev. Zgodovinski problem je osnovni: za trditev, da sta bila Jezus in Marija Magdalena poročena in imela potomce, ni neprekinjene zgodovinske ali genealoške dokumentacije iz 1. stoletja. Sodobna akademska dela o zgodovinski Mariji Magdaleni razlikujejo: zgodnje kanonične vire, poznejše apokrifne tradicije, srednjeveške legende ter sodobno popularno genealogijo.[17][18]. Možno je razpravljati o Marijinem posebnem položaju med Jezusovimi učenci. Ni pa mogoče iz obstoječih virov vzpostaviti preverljive genealogije: Jezus → otrok → Merovingi → evropske kraljevske hiše. Genealoški graf je dokaz samo toliko, kolikor je dokazljiv vsak njegov člen.

Epizoda 5 — koliko je bila kraljica dejansko »lastnica«? — Epizoda 6 — Bank of England: zgodovinsko jedro in današnji pravni status

Film opozori na premoženjsko in institucionalno infrastrukturo britanske monarhije. Vendar britanska kraljevska ekonomija vsebuje več pravno različnih kategorij:

• zasebno premoženje monarha;
• Crown Estate;
• Duchy of Lancaster;
• uradne rezidence;
• Royal Collection;
• državno financiranje uradnih funkcij.

Pogosta poenostavitev v popularnih razlagah je pogosto seštevanje vsega pod kategorijo »osebna last kraljice«. Crown Estate sam pojasnjuje:

• ni zasebna last kralja;
• monarh ga ne more prodati;
• ne upravlja ga osebno;
• neto prihodek gre državni blagajni.[19][20]

To ne pomeni, da monarhija nima posebnega institucionalnega in premoženjskega položaja. Pomeni pa, da pravnega pojma »po pravici krone« (ang. *in right of the Crown*) ne smemo razumeti kot osebni portfelj nepremičnin kraljeve družine.

Epizoda 6 — Bank of England: zgodovinsko jedro in današnji pravni status

Bank of England je bila ustanovljena leta 1694 kot zasebno lastniška družba, ki je vladi posodila denar za vojno s Francijo.[7] To je pomemben zgodovinski podatek. Dolga stoletja so zasebni delničarji res imeli Bank stock in glasovalne pravice. Toda Bank of England je bila leta 1946 nacionalizirana. Danes je:

• v celoti v lasti britanske vlade;
• njen kapital drži Treasury Solicitor za HM Treasury;
• pri nekaterih funkcijah deluje operativno neodvisno od dnevne politike.[7][21]

Zato trditev, da današnjo Bank of England preprosto poseduje ista zasebna bankirska dinastija kot pred stoletji, ni skladna z njenim sedanjim pravnim lastništvom. Zgodovinski vpliv finančnih elit je ločeno vprašanje od današnje lastniške evidence.

Federal Reserve: javno-zasebna struktura za oznako »zasebna banka« — Jekyll Island in zgodovinsko zasebno srečanje

Federal Reserve ima namerno hibridno strukturo. Board of Governors v Washingtonu je zvezna vladna agencija. Dvanajst regionalnih Reserve Banks pa ima korporativne elemente; članske komercialne banke morajo imeti delnice svoje regionalne Reserve Bank.[8] Toda te delnice: niso običajne tržne delnice, ni jih mogoče prosto prodajati ali zastaviti, ne dajejo običajne lastniške terjatve na dobiček in premoženje ter obstajajo kot zakonski pogoj članstva.[8][22]. Članske banke imajo vseeno določen institucionalni vpliv, vključno z volitvami dela direktorjev regionalnih Reserve Banks. Torej je preveč poenostavljeno je reči:

• »Fed je samo državna institucija brez zasebnega elementa.«

Prav tako je preveč poenostavljeno je reči:

• »Fed je navadna zasebna korporacija, ki jo lastniki upravljajo kot komercialno podjetje.«

Pravilnejši opis je:

Federal Reserve je zakonsko ustvarjen javno-zasebni centralnobančni sistem z močno javno upravljavsko strukturo in resničnimi zasebnimi članskimi elementi.

Jekyll Island: eden od delov, kjer »conspiracy« res pomeni skrivni sestanek

Zgodba o Jekyll Islandu ni urbana legenda. Federal Reserve History danes sama navaja, da se je novembra 1910 šest mož skrivaj sestalo na Jekyll Islandu: Nelson Aldrich, A. Piatt Andrew, Henry Davison, Arthur Shelton, Frank Vanderlip ter Paul Warburg.[6]. Sestanek: je bil namerno prikrit, udeleženci so uporabljali samo imena, javnosti ga niso priznali več let ter pripravil je načrt, ki je postal pomembna podlaga za kasnejši Federal Reserve System.[6]. To je zelo pomemben primer za THY-REALITY:

dejstvo, da so nekatere zgodbe o tajnem finančnem načrtovanju resnične, ne pomeni, da je zato vsaka širša teorija o centralnih bankah avtomatično potrjena.

Jekyll Island mora povečati našo pripravljenost preverjati dokumente — ne zmanjšati dokaznega standarda.

Kdo je »lastnik« centralnobančne politike? — Epizoda 7 — *Cheating at Monopoly*: pravila, dostop in sistemske asimetrije

Lastništvo je samo ena vrsta moči. Pri centralni banki moramo ločiti:

1. pravno lastništvo;
2. imenovanje vodstva;
3. glasovalne pravice;
4. mandat, ki ga določa zakon;
5. operativno neodvisnost;
6. vpliv finančnega sektorja;
7. revolving door;
8. izvrševanje denarne politike.

Film več teh kategorij združi pod eno besedo: control. Toda če želimo dokazati finančno oblast, je bolj koristno vprašati: kdo imenuje, kdo voli, kdo ima dostop, kdo prejema dividende, kam gredo dobički, kdo določa mandat ter kdo lahko spremeni zakon. To pokaže resnično strukturo precej bolje kot slogan »private Fed«.

Epizoda 7 — Cheating at Monopoly: pravila, dostop in sistemske asimetrije

Metafora Monopolija je učinkovita: če isti igralci: določajo pravila, ustvarjajo denar, dostopajo do kredita pod drugačnimi pogoji, rešujejo izgube ter koncentrirajo premoženje. formalno enaka igra ni nujno materialno enaka. To je legitimno vprašanje politične ekonomije. Toda iz sistemske neenakosti ne sledi nujno en sam centralni zarotnik. Lahko nastane tudi skozi: zakonodajo, lobiranje, zgodovinsko akumulacijo, mrežni učinek, finančno koncentracijo, regulatorno zajetje, dedovanje, krizne ukrepe ter monetarno politiko. Najbolj uporabna verzija filmske teze zato ni:

»ena družina poseduje igro«,

ampak:

kdo piše pravila, kdo ima asimetričen dostop in kdo nosi izgube?

Epizoda 8 — »New World Order Mafia«: izraz skriva več različnih pojavov

Film uporablja izraz »New World Order Mafia« kot krovno ime za: bankirje, kraljevske družine, politike, obveščevalne mreže, korporacije, prostozidarstvo ter globalne institucije. Problem je, da izraz združi preveč. V resničnem svetu lahko dokumentiramo: Bilderberg, CFR, Trilateral Commission, lobistične mreže, centralnobančno sodelovanje, nadnacionalne institucije, družinske holding strukture, davčne jurisdikcije ter vojaška zavezništva. Vsaka ima: članstvo, pravila, dokumente ter različno stopnjo formalne moči. Če vse označimo z enim imenom, izgubimo možnost ugotoviti, katera struktura je kaj dejansko naredila. prejšnji članek o elitnih mrežah je neposreden predhodnik ta članek, ker dokumentira realne elitne mreže in omogoča, da jih v ta članek ločimo po konkretnih organizacijah, osebah in mehanizmih.

Epizoda 9 — globalna oblast in razorožitev — Epizoda 10 — rešitve: osebna suverenost ni nadomestilo za preverjanje

Film širše procese mednarodnega sodelovanja, razorožitve in globalnih institucij interpretira kot gibanje proti eni svetovni državi. Tu moramo ločiti:

Dokumentirano

• obstajajo mednarodni sporazumi o nadzoru orožja;
• obstajajo nadnacionalne organizacije;
• države del pristojnosti pogodbeno prenašajo ali usklajujejo;
• globalne elite in institucije razpravljajo o globalnem upravljanju.

Druga trditev

• vse te institucije tvorijo eno enotno prikrito poveljstvo;
• njihov končni skupni cilj je en sam svetovni vladar;
• posamezne razorožitvene politike so koraki istega skrivnega načrta.

Za drugo raven potrebujemo dokaz skupnega strateškega dokumenta in implementacijske verige. Beseda globalno upravljanje (ang. global governance) ni samo po sebi sinonim za svetovno vlado (ang. world government).

Epizoda 10 — rešitve: osebna suverenost ni nadomestilo za preverjanje

Film se na koncu premakne od diagnostike sistema k osebnim rešitvam. To je razumljivo: če občinstvu pet ur govoriš, da je sistem popolnoma nadzorovan, moraš ponuditi način delovanja. Toda obstaja nevarnost. Če je teorija neovrgljiva — če vsak protidokaz postane samo dokaz, da je sistem še bolj sofisticiran — posameznik ne postane svobodnejši. Postane odvisen od novega razlagalca. Zato je za THY-REALITY bolj uporabna oblika suverenosti: primarni dokumenti, finančne evidence, pravni statusi, kronologija, ločevanje oseb od skupin, preverljive lastniške verige ter pripravljenost zavrniti tudi lastno hipotezo.

Trditve in teme z neposredno dokumentarno oporo

Po pregledu ta članek lahko kot dobro ali močno dokumentirane ohranimo naslednje elemente:

1. Jekyll Island je bil res skrivni sestanek vplivnih bankirjev in državnih/političnih ljudi.
2. Njegov načrt je pomembno vplival na razvoj Federal Reserve sistema.
3. Federal Reserve ima resnične zasebne članske elemente in ni organiziran kot običajno ministrstvo.
4. Bank of England je bila zgodovinsko zasebna institucija.
5. City of London ima resnično posebno, staro in vplivno ustavno strukturo ter pomembno vlogo svetovnega finančnega središča.
6. Vatican City je dejansko suverena država.
7. Britanska monarhija ima kompleksno in veliko institucionalno premoženjsko infrastrukturo.
8. Egipčanska simbolika je dejansko prisotna v Vatikanu, Londonu in Washingtonu, čeprav ima vsak spomenik svojo dokumentirano zgodovino.
9. Elitne finančne, politične in institucionalne mreže so resnične in zgodovinsko sledljive.

To je že precej. Ni treba dodati nedokazanega dela, da bi bila tema pomembna.

Trditve, pri katerih je javni zapis drugačen ali nepopoln

Pri naslednjih točkah se filmska razlaga razlikuje od pravnega, zgodovinskega ali dokumentarnega zapisa, ki ga je bilo mogoče preveriti:

1. City of London ni suverena neodvisna država.
2. Washington, D.C. ni suverena city-state.
3. Tri zvezde na zastavi D.C. ne predstavljajo treh »city-states«, ampak izvirajo iz grba Georgea Washingtona.
4. Skupna uporaba obeliska ni dokaz enotne organizacije.
5. Ni dokumentirane genealogije, ki bi povezala Jezusa in Marijo Magdaleno z britansko kraljevsko hišo.
6. Crown Estate ni zasebni osebni portfelj monarha.
7. Bank of England je od leta 1946 v lasti britanske države.
8. Federal Reserve ni navadna zasebna delniška družba.
9. Jekyll Island dokazuje tajno pripravo bančnega načrta, ne pa vsake poznejše trditve o enotni bankirski dinastiji.
10. V pregledanem javnem dokaznem korpusu ni vzpostavljena operativna veriga, ki bi dokazovala filmsko kolektivno atribucijo 9/11 izraelskim »Zionists«.
11. Mrežna povezanost elit ne dokazuje avtomatično ene same globalne pravne ali poveljniške entitete.
12. Simbolna podobnost ni enaka organizacijski kontinuiteti.

Posamezna trditev in širša razlaga nista ista raven

ta članek posameznih trditev ne obravnava po načelu vse-ali-nič. Različne trditve imajo lahko različne dokumentarne statuse. Če pregledani viri pri statusu D.C. kažejo drugačen zapis, to ne spremeni dokumentiranosti Jekyll Islanda. Če pretirava z lastništvom kraljice, to ne spremeni dejstva, da je Crown kot institucija zgodovinsko izjemna premoženjska struktura. Če ne dokaže ene globalne tajne hierarhije, to ne izbriše elitnih mrež, ki sva jih dokumentirala v prejšnji članek o elitnih mrežah. Dober pregled zato deli film na atomske trditve.

Tudi uradni vir ni avtomatično zadnja beseda — Nova dokazna lestvica za filme o »skriti oblasti«

Pri tem članku sva večkrat uporabila:

• Federal Reserve;
• Bank of England;
• City of London;
• D.C. government;
• FBI;
• 9/11 Commission;
• Crown Estate.

To so pomembni primarni oziroma institucionalni viri. Toda institucionalni vir najbolje dokazuje:

• svojo pravno strukturo;
• uradno evidenco;
• dokument, ki ga hrani;
• lastno navedeno politiko.

Pri vprašanjih o neformalnem vplivu ali kritiki institucije je zato smiselno vključiti tudi neodvisne vire in širši dokazni korpus. Zato, kadar je vprašanje:

»Ali je Fed pravno javno-zasebni sistem?«

je zakon in uradna struktura zelo močan dokaz. Kadar pa je vprašanje:

»Kolikšen neformalni vpliv ima finančni sektor na monetarno politiko?«

potrebujemo širši dokazni korpus. Isto pravilo velja za vse strani.

Nova dokazna lestvica za filme o »skriti oblasti«

ta članek uvaja uporabno šeststopenjsko lestvico:

A — neposredno dokumentirano

Zakon, arhiv, pogodba, uradni zapis, preverljiva lastniška evidenca.

B — močno podprto

Več neodvisnih virov in jasna kronologija.

C — verjetna povezava

Dokazani elementi obstajajo, vzročna veriga pa ni popolna.

D — interpretacija

Možna razlaga, ki tekmuje z drugimi.

E — nedokazano

Za močno trditev ni dovolj dokazov.

F — v nasprotju z razpoložljivo evidenco

Primarni pravni ali zgodovinski viri trditev neposredno zavračajo. Ta model omogoča, da resničnega jedra ne izgubimo samo zato, ker je dokumentarec poleg njega dodal preveč.

Sklep: viri, trditve in povezave

Ring of Power je pomemben kot zemljevid vprašanj, ne kot zanesljiv dokončni zemljevid odgovorov. Film odpira več raziskovalnih vprašanj, zlasti, da gledalca prisili vprašati: kdo ima institucionalno moč, kako nastaja denar, kdo oblikuje pravila, kako se elite povezujejo, zakaj imajo nekatere institucije nenavadne privilegije ter kako daleč segajo zgodovinske kontinuitete simbolov in kapitala. Pri nekaterih povezavah film preide od ene ravni trditve k drugi: podobnost v povezavo, povezavo v koordinacijo, koordinacijo v poveljstvo, posamezno družino v celotno etnično ali politično kategorijo ter zgodovinsko posebnost v dokaz enotnega svetovnega imperija.

Informativni sklep je:

film povezuje več resničnih in pomembnih zgodovinskih jeder, vključno s skrivnim nastajanjem centralnobančnih načrtov in realnimi elitnimi institucijami. Pri širši »one big picture« razlagi pa pregledani viri pri posameznih povezavah ne dajejo enako neposredne potrditve, zato so te predstavljene ločeno kot interpretacije ali odprte trditve.

Zato ga je smiselno obravnavati kot zbir trditev in hipotez, ki jih preverjamo posamezno. ta članek ga zato obravnava kot: zbir trditev, ki jih nato primerjamo z dokumenti eno po eno.