Novi svetovni red — A. Ralph Epperson: simboli, skrivne družbe in politično-finančni model novega svetovnega reda

Eppersonova osnovna teza in Veliki pečat ZDA

Epperson knjigo gradi na nasprotju med dvema pogledoma na zgodovino. Prvi je običajni model: dogodki nastajajo zaradi vidnih političnih, ekonomskih, socialnih in vojaških vzrokov, organizacije imajo omejene življenjske dobe ter različni akterji imajo različne interese.

Drugi, ki ga Epperson razvija skozi knjigo, je »conspiratorial view of history«: za številnimi navidezno ločenimi dogodki obstaja dolgoročni načrt, simboli in skrivne družbe nosijo ideje skozi generacije, del finančnih, političnih in verskih elit sodeluje pri oblikovanju nove svetovne ureditve ter javni dogodki so pogosto samo vidni del globlje strukture.

Epperson svoj model gradi kot zaporedje vprašanj in povezav:

Charles Thomson, oko nad piramido in simbolni jezik. Thomson je ob končnem predlogu zapisal: piramida označuje strength and duration, oko in Annuit Coeptis se nanašata na »signal interpositions of Providence« v korist ameriške stvari, 1776 označuje leto Deklaracije neodvisnosti ter Novus Ordo Seclorum označuje začetek nove ameriške ere.[10][11].

Pečat je bil sprejet 20. junija 1782.[10] To ne preprečuje poznejših simbolnih interpretacij. Pomeni pa, da imamo za izvorni institucionalni pomen zelo zgodnji primarni zapis.

Veliki pečat je za Eppersona več kot državni emblem. Nedokončano piramido, oko in latinske napise bere kot simbolni povzetek političnega programa, ki naj bi segal čez samo ameriško republiko. Zato se knjiga začne pri simbolu in šele nato preide k organizacijam, ljudem in ideologijam: simbol naj bi bralcu že na začetku pokazal, da je zgodovina, ki jo bo avtor opisal, hkrati politična in ezoterična.

Leto 1776 in Bavarski iluminati

Prepoved iluminatov, kontinuiteta in Washingtonova pisma. Bavarski Illuminati so bili v osemdesetih letih 18. stoletja odkriti in prepovedani. LMU navaja: sredino 1780-ih kot obdobje upada, Weishauptovo izgubo profesure leta 1785, prepoved Illuminatov in prostozidarjev, poznejšo rehabilitacijo dela nekdanjih Illuminatov ter nekateri nekdanji člani so se vrnili na pomembne institucionalne položaje.[2].

To daje dve ločeni ugotovitvi. Prva: prvotna bavarska organizacija je bila zatirana in ni preprosto javno nadaljevala prvotne strukture. Druga: ljudje, mreže in ideje niso nujno izginili z administrativno prepovedjo.

Zato je vprašanje kontinuitete mogoče raziskovati na več ravneh: formalna organizacijska kontinuiteta, osebna mreža nekdanjih članov, idejna kontinuiteta ter prenos v druge družbe.

Prostozidarstvo in Albert Pike

V knjigi prostozidarstvo ni samo simbolni pojem, ampak organizacijski svet lož, velikih lož, ritov, stopenj, ritualov, ustav in arhivov.

Epperson se pri Scottish Rite posebej osredotoča na: 33. stopnjo, Alberta Pika, Morals and Dogma, Hiram Abif, prisege ter hierarhijo.

Pike, Lucifer, Benjamin Creme in Maitreya. V delu Grand Pontiff Pike res napiše znameniti stavek: »Lucifer, prinašalec Luči!« (ang. Lucifer, the Light-bearer!) Toda neposredno pred tem govori o »vzvišeni veri« (ang. Sublime Faith), ki »prezira ves blišč in dela Luciferja« (ang. despises all the pomps and works of Lucifer), nato pa Luciferja označi kot »duh teme« (ang. Spirit of Darkness) in razpravlja o paradoksu imena »prinašalec luči« (ang. Light-bearer).[14]

Drugje obravnava kabalistične in mitološke koncepte Satana oziroma Luciferja kot simbole ali sile.[15] Dokumentarni status je zato naslednji: Pike izraz Lucifer dejansko uporablja, uporablja ga znotraj ezoteričnega, primerjalno-religijskega in simbolnega jezika ter citirani odlomek v širšem kontekstu ne vsebuje preprostega stavka »Freemasons worship Lucifer«.

Epperson ta jezik bere kot del svoje širše interpretacije »Lucifer worship« in ga vključi v simbolni sistem knjige.

Epperson poglavje o gibanje nove dobe in Lord Maitreya opira tudi na javne napovedi Benjamina Crema. V knjigi so izpostavljene javne napovedi Benjamina Crema in kronologija, po kateri: Creme je začel javno predavati leta 1975, leta 1977 je objavil, da je Maitreya začel svoje »outer work«, leta 1982 je ustanovil revijo oziroma organizacijo Share International ter gibanje je pričakovalo Maitreyevo javno »emergence«.[8][16].

Marx, Joanna Southcott in religijski motivi

V njegovih zgodnjih literarnih delih se pojavljajo: tema smrti, obupa, prekletstva, demonskega in dramatičnega jezika ter romantičnega konflikta.

Eppersonova knjiga Marxovo zgodbo povezuje tudi z »cult headed by Joanna Southcott«. Tu je koristna osnovna kronologija. National Portrait Gallery navaja:

Marx ima v knjigi podobno funkcijo kot drugi zgodovinski liki: Epperson ga ne obravnava samo kot ekonomskega teoretika, temveč kot člen v širši zgodbi o rušenju tradicionalne religije, lastnine in družbene ureditve. Zgodnja poezija, družinsko ozadje in poznejši politični spisi so postavljeni na eno razvojno os, ki naj bi pokazala duhovno in politično preobrazbo modernosti.

Hitler in Thule Society

Eric Kurlander obravnava organizacijske in ideološke povezave med nemškimi okultnimi oziroma völkisch skupinami in zgodnjim nacističnim gibanjem; Epperson to okolje uporablja kot zgodovinski most med Thule Society in zgodnjim nacizmom.[9] Nato od organizacijskega okolja preide k vprašanju Hitlerjeve osebne povezanosti s Thule Society.

Humanist Manifesto I in II

Humanist Manifesto I je izšel leta 1933. American Humanist Association ga danes objavlja kot zgodovinski dokument.[6] Besedilo: uporablja izraz religious humanism, govori o vesolju kot samobivajočem in ne ustvarjenem, človeka razume kot del naravnega procesa, zavrača tradicionalni dualizem duha in telesa, poziva k preoblikovanju religioznih oblik, v ekonomskem delu govori o socialized and cooperative economic order ter poudarja skupno dobro in prostovoljno sodelovanje.

Humanist Manifesto II je izšel leta 1973. Besedilo govori o: sekularni družbi, globalni oziroma planetarni perspektivi, tehnologiji in sposobnosti spreminjanja človekovega okolja, svobodi, demokraciji in človekovih pravicah ter internacionalnem sodelovanju.[7].

Religija, družina, izobraževanje, lastnina in nacionalizem. Velik del druge polovice Eppersonove knjige je organiziran v poglavja: The Attack on Religion, The Attack on the Family, The Attack on Education, The Attack on Property ter The Attack on Nationalism.[1].

Reagan, Bush in »thousand points of light«

Epperson v zadnjih poglavjih posebno pozornost namenja Ronaldu Reaganu in Georgeu H. W. Bushu ter Bushovi frazi »tisoč točk svetlobe« (ang. a thousand points of light). V Bushevem političnem govoru je »točke svetlobe« (ang. points of light) pomenilo mrežo prostovoljcev, lokalnih organizacij in državljanske službe. Epperson frazo postavlja v svoj širši simbolni okvir in jo povezuje z idejo prihajajoče nove svetovne ureditve.

Za drugo raven je treba pokazati, da je Bush izraz uporabljal z ezoteričnim pomenom, ne samo da je isti motiv mogoče najti v drugih simbolnih tradicijah.

Bushev »new world order«. Tukaj je kronologija pomembna. Eppersonova knjiga je bibliografsko datirana januarja 1990.[1] Bushev najbolj znani predsedniški govor z besedami »a new world order« je prišel kasneje — 11. septembra 1990, med kuvajtsko krizo.

V njem je Bush izraz opredelil kot novo obdobje mednarodnega sodelovanja, v katerem: pravo nadomešča zakon džungle, države sodelujejo, Združeni narodi kolektivno odgovorijo na agresijo ter močnejši spoštujejo pravice šibkejših.[25].

National Security Strategy iz leta 1991 je nato zapisala: »Novi svetovni red ni dejstvo; je težnja — in priložnost.« (ang. A new world order is not a fact; it is an aspiration — and an opportunity.)[26] Strategija ga je povezovala z: novim mednarodnim sistemom, OZN, kolektivnim odzivom na agresijo, demokratičnimi in tržnimi vrednotami ter mirnim reševanjem sporov.[26].

Knjiga pri izrazu New World Order prepleta več ravni zgodovinske in ezoterične interpretacije.

V Eppersonovem modelu jih povezuje predstava o dolgotrajni, delno skriti strukturi, ki povezuje skrivne družbe, finance, religijo, politiko in kulturno transformacijo.

Institucije in strukture, ki jih knjiga povezuje

To je eden od osrednjih zgodovinskih sklopov knjige.

Kontinuiteta in koordinacija v Eppersonovem modelu. Širši Eppersonov model zahteva še dodatne povezave. Med drugim: Great Seal ↔ Bavarski Illuminati, Illuminati ↔ neprekinjeno moderno prostozidarsko poveljstvo, Pikeov simbolni jezik ↔ institucionalno luciferijansko čaščenje, Share International ↔ operativna Illuminati/Masonic struktura, Marx ↔ satanistična organizacija, Hitler osebno ↔ članstvo v Thule, Humanist Manifestos ↔ ista operativna struktura kot Illuminati, socialne reforme ↔ en centralni načrt ter Bushov politični »new world order« ↔ isti program, ki ga opisuje Epperson.

Sklep: knjiga kot zemljevid simbolov in povezav. Epperson različne organizacije, citate, politične izraze in simbole sestavi v eno dolgo zgodovinsko kontinuiteto. Prav ta način povezovanja je osrednja arhitektura knjige.