Kdo ima v lasti največje svetovne banke?
Pregled lastnikov največjih bank, delniških registrov in meja sklepanja iz velikih lastniških deležev.
Simbolična ilustracija različnih struktur lastništva bank; velikost in stabilnost temeljev ne predstavljata dejanskih deležev ali finančne stabilnosti.
V prejšnjem delu raziskave smo videli, da komercialne banke ob črpanju odobrenih posojil lahko ustvarjajo nov depozitni denar. Njihove odločitve vplivajo na dostop posameznikov in podjetij do kupne moči. Toda kdo ima v lasti institucije, ki sprejemajo te odločitve? Če sledimo njihovim lastniškim povezavam, odkrijemo velike državne naložbene družbe, zasebne investicijske družbe, upravljavce skladov in množico vlagateljev. Njihove vloge niso enake, zato moramo poleg lastništva raziskati tudi pravice, ki iz njega izhajajo.
Kaj pomeni biti lastnik banke?
Ko kupimo delnico bančne družbe, pridobimo delež v njenem kapitalu. Glede na vrsto delnice lahko pridobimo pravico do glasovanja na skupščini in do dividend, če so te izplačane v skladu s pravili družbe. Ne pridobimo pa pravice do neposrednega razpolaganja z ustreznim deležem denarja na računih njenih strank. Depoziti so obveznosti banke do varčevalcev, posojilne terjatve pa so del sredstev banke. Delničar ima delež v družbi, ne neposrednega lastništva vsakega posameznega sredstva v njeni bilanci.
Pri velikih bančnih skupinah moramo razlikovati tudi med matično družbo in njenimi odvisnimi družbami. Delničar matične družbe ima posreden gospodarski interes v poslovanju skupine. Vodenje posamezne banke pa urejajo njeni organi upravljanja in veljavni predpisi. Velikost banke tako ne pove neposredno niti vrednosti premoženja njenih delničarjev niti obsega njihovega dejanskega vpliva.
Največje banke na svetu
Po lestvici družbe S&P Global Market Intelligence, objavljeni 29. aprila 2026, je bila po vrednosti bilančnih sredstev največja banka na svetu Industrial and Commercial Bank of China (ICBC), ki je imela ob koncu leta 2025 za 7,646 bilijona ameriških dolarjev sredstev. Sledile so ji Agricultural Bank of China, China Construction Bank in Bank of China. Vse štiri imajo sedež na Kitajskem. [1]
Lestvica je sestavljena pretežno na podlagi bilanc ob koncu leta 2025, pri čemer metodologija upošteva tudi določene združitve in prevzeme. Različni računovodski standardi omejujejo popolno primerljivost. [1] Pri tem merilu ne gre za borzno vrednost bank, njihov dobiček ali premoženje lastnikov. V nadaljevanju bomo poleg štirih vodilnih kitajskih bank obravnavali še tri velike zahodne bančne skupine: JPMorgan Chase, Bank of America in BNP Paribas. Gre za izbrani primerjalni vzorec, ne za popoln popis svetovnega bančništva.
Central Huijin in kitajski državni kapital
Če pogledamo lastniške strukture štirih največjih bank, v vseh najdemo družbo Central Huijin Investment Ltd. Gre za državno naložbeno družbo v popolni lasti China Investment Corporation (CIC). Po opisu v letnem poročilu ICBC na podlagi pooblastila kitajskega državnega sveta izvršuje vlagateljske pravice države v pomembnih državnih finančnih podjetjih. [2]
| Banka | Neposredni delež Central Huijin | Neposredni delež ministrstva za finance |
|---|---|---|
| Industrial and Commercial Bank of China | 34,79 % | 31,14 % |
| Agricultural Bank of China | 40,14 % | 35,29 % |
| China Construction Bank | 54,61 % | 4,43 % |
| Bank of China | 58,59 % | 8,64 % |
Stanje na dan 31. decembra 2025. Viri: poročila bank [2][3][4][10]. Odstotki se nanašajo na vse izdane navadne delnice posamezne banke. Tabela prikazuje samo neposredne deleže teh dveh državnih imetnikov, ne vseh državnih naložb ali glasovalnih pravic.
V vseh štirih bankah imata veliki neposredni udeležbi Central Huijin in ministrstvo za finance. Pri China Construction Bank in Bank of China ima Central Huijin že sama več kot polovico navadnih delnic. China Construction Bank jo v letnem poročilu označuje kot obvladujočega delničarja. Dodatne naložbe prek povezanih družb tu niso prištete neposrednim deležem. [2][3][4][10]
To je konkreten primer koncentracije finančnega lastništva, vendar še ne dokazuje, da ena institucija samostojno sprejema vsako poslovno odločitev. ICBC v poročilu navaja, da Central Huijin ne posega v vsakodnevno poslovanje finančnih institucij, ki jih obvladuje. Agricultural Bank of China pa po lastni opredelitvi nima dejanskega obvladovalca (angl. de facto controller), čeprav se sama opisuje kot banka pod državnim nadzorom. [2][3] To sta navedbi bank, ne neodvisna presoja njunega vsakodnevnega ravnanja. Koncentracija državnega kapitala je dokazljiva, dejanski način izvajanja vpliva pa zahteva dodatno raziskavo.
Kdo je vpisan v register delničarjev?
Lastniški register ni vedno neposreden seznam končnih vlagateljev. Letno poročilo ICBC na primer med velikimi imetniki navaja družbo HKSCC Nominees Limited s 24,18 % vseh navadnih delnic banke. Toda ta družba nastopa kot nominalni imetnik delnic za različne institucionalne in individualne vlagatelje. V njenem skupnem vpisu so zajete tudi nekatere delnice kitajskega državnega sklada za socialno varnost (SSF). [2] Če iste delnice štejemo najprej pri nominalnem imetniku in nato še pri vlagatelju, lahko isti delež pomotoma upoštevamo dvakrat.
Druga težava nastane, ko banka izdaja več razredov delnic. Kitajske delnice A kotirajo na celinski Kitajski, delnice H pa v Hongkongu. Letno poročilo Agricultural Bank of China pripisuje družbi BlackRock prek njenih nadzorovanih družb razkrito dolgo pozicijo, ki ustreza 6,03 % delnic H, vendar le 0,53 % vseh izdanih navadnih delnic banke. [3] Gre za isto razkrito pozicijo, izraženo glede na različni osnovi, ne za dva ločena deleža. Nobeden od odstotkov sam po sebi ne pove, koliko glasov lahko BlackRock dejansko odda.
Tudi glasovalne pravice se lahko ločijo od imetništva delnic. Agricultural Bank of China navaja dogovor iz leta 2010, na podlagi katerega je SSF prenesel glasovalne pravice za 9.797.058.826 delnic A na kitajsko ministrstvo za finance. [3] Prenos pooblastila za glasovanje sam po sebi še ne dokazuje prenosa pravic do ekonomskih koristi. Za razumevanje lastništva zato ni dovolj prebrati zgolj imena v registru ali odstotka ob njem.
JPMorgan Chase in Bank of America
Pri ameriških bančnih skupinah naletimo na drugačno strukturo. Med večjimi razkritimi imetniki interesov v navadnih delnicah nastopajo družbe, ki upravljajo naložbe, pa tudi velike investicijske družbe, kakršna je Berkshire Hathaway. V naslednji tabeli so navedeni podatki iz dokumentov za skupščini delničarjev leta 2026 (Proxy Statements), ne popoln seznam lastnikov obeh družb.
| Razkriti imetnik interesa | JPMorgan Chase [5] | Bank of America [6] |
|---|---|---|
| The Vanguard Group | 9,86 % | 9,1 % |
| BlackRock | 7,15 % | 6,9 % |
| Warren Buffett / Berkshire Hathaway | — | 7,9 % |
Tabela JPMorgan Chase ima referenčni datum 31. decembra 2025. Podatek za Vanguard banka povzema iz obrazca 13F za zadnje četrtletje leta 2025, število delnic za BlackRock pa iz obrazca 13G, vloženega 7. februarja 2024. Tabela Bank of America ima referenčni datum 13. marca 2026, opira pa se na obrazce 13G/A, vložene 30. januarja 2026 (Vanguard), 14. novembra 2025 (Buffett in Berkshire Hathaway) in 29. januarja 2024 (BlackRock). Pomišljaj pomeni, da imetnik v izbranem pregledu ni naveden. Odstotki so navedbe iz obeh skupščinskih dokumentov in niso istočasni popis aktualnih položajev. [5][6]
Razliko med številom delnic in glasovalnimi pooblastili kažejo opombe k tabeli Bank of America. Pri Vanguardu je navedenih 651.058.822 delnic, s katerimi ima deljeno naložbeno pooblastilo, toda deljeno glasovalno pooblastilo se nanaša na 65.352.937 delnic. Pri BlackRocku so navedene izključne glasovalne pravice za 445.519.442 od 494.523.426 delnic; ta podatek izhaja iz razkritja iz leta 2024. [6] Iz teh številk ne moremo ugotoviti, kako sta družbi glasovali na posamezni skupščini.
Pri investicijski družbi Berkshire Hathaway gre za drugačno razmerje. Izvorni obrazec 13G/A za Bank of America, vložen 14. novembra 2025, pripisuje Warrenu Buffettu in družbi Berkshire Hathaway ista deljena glasovalna in razpolagalna pooblastila za 568.070.012 delnic. Za stanje na dan 30. septembra 2025 navaja 7,8 %, medtem ko poznejša tabela banke za isto število delnic navaja 7,9 %. [6][11] Teh položajev ne smemo sešteti kot dveh neodvisnih naložb.
Ameriški izraz beneficial ownership, uporabljen pri teh razkritjih, ima poseben pravni pomen. Pravilo SEC 13d-3 za namene določenih obveznosti poročanja zajema neposredna ali posredna, izključna ali deljena pooblastila za glasovanje oziroma razpolaganje z vrednostnimi papirji. [8] Podatek tako ne pomeni nujno, da je celotno zadevno premoženje last razkrivajočega upravljavca za njegov lastni gospodarski račun. Upravljavec lahko odloča v okviru pooblastil, ki izhajajo iz upravljanja denarja drugih vlagateljev. Obrazec 13F pa je poročilo institucionalnih upravljavcev o določenih vrednostnih papirjih, nad katerimi imajo naložbeno diskrecijo. SEC izrecno razlikuje med to diskrecijo in glasovalnim pooblastilom. [12] Pri tem je prav možnost izvrševanja takšnih pooblastil pomembna oblika finančnega vpliva.
BNP Paribas: državni in institucionalni kapital
Evropska bančna skupina BNP Paribas ponuja še en primer. V svojem integriranem poročilu za leto 2025 je objavila naslednjo strukturo glasovalnih pravic na dan 31. decembra 2025. [7]
| Skupina delničarjev | Delež glasovalnih pravic |
|---|---|
| Evropski institucionalni vlagatelji | 42,1 % |
| Neevropski institucionalni vlagatelji | 32,2 % |
| BlackRock | 7,1 % |
| Individualni delničarji | 7,3 % |
| SFPI – za belgijsko državo | 5,7 % |
| Luksemburg | 1,2 % |
| Skupinski sklad zaposlenih FCPE | 3,5 % |
| Neposredni deleži zaposlenih | 0,9 % |
BlackRock je v poročilu prikazan ločeno od obeh skupin institucionalnih vlagateljev. Tabela meri glasovalne pravice, ne deležev v kapitalu; del razvrstitve temelji na analizah delničarske strukture in ni popoln seznam končnih vlagateljev. [7] V njej vidimo preplet zasebnega institucionalnega kapitala, individualnih vlagateljev, državnih udeležb in zaposlenih. Iz skupnega odstotka institucionalnih vlagateljev pa ne moremo sklepati, da ti nastopajo kot enotna skupina z usklajenimi interesi.
Ali lahko manjšinski delničar nadzoruje banko?
Pri presoji gospodarske moči ni dovolj ugotoviti, ali ima nekdo več kot polovico delnic. Če se skupščine udeleži le del delničarjev ali če več vlagateljev sklene dogovor o skupnem nastopanju, lahko postane pomemben tudi precej manjši delež. Upoštevati moramo pravice do imenovanja članov organov upravljanja, pogodbe, dejansko glasovanje ter pravila, ki urejajo sprejemanje odločitev. Takšne okoliščine je treba ugotavljati za vsako institucijo posebej.
V ZDA zakon Bank Holding Company Act med merili za nadzor določa lastništvo, nadzor ali glasovalno pooblastilo za najmanj 25 % katerega koli razreda glasovalnih vrednostnih papirjev, nadzor izvolitve večine direktorjev ali skrbnikov oziroma ugotovitev obvladujočega vpliva s strani sveta guvernerjev Federal Reserve. [9] To je poseben ameriški pravni okvir z dodatnimi pogoji in izjemami, ne splošno pravilo, ki bi veljalo za vse banke na svetu. Regulativni nadzor centralne banke ali drugega organa tudi ni isto kot lastništvo nad nadzorovanim podjetjem.
Pri velikih upravljavcih premoženja je zato pomembno raziskati ne le obseg delnic, pripisanih njihovim družbam, ampak tudi obseg njihovih glasovalnih pooblastil, dejansko izvrševanje teh pravic in meje njihovega mandata. Trditev, da več velikih vlagateljev nadzoruje banko skupaj, bi zahtevala dokaze o njihovem usklajevanju ali drugih mehanizmih skupnega nadzora. Samo ponavljanje istih imen v lastniških pregledih za takšen sklep ne zadošča, prav tako pa ne izključuje možnosti vpliva, ki ga je smiselno nadalje raziskovati.
Sklep
Primerjava sedmih bank pokaže različne oblike koncentracije gospodarske moči. Pri največjih kitajskih bankah je ta vidna skozi velike deleže državnih institucij, pri obravnavanih ameriških bankah skozi udeležbo velikih upravljavcev in investicijskih družb, pri BNP Paribas pa skozi preplet različnih skupin vlagateljev in državnih udeležb. To niso enaki modeli lastništva in odločanja.
Če želimo razumeti, kdo ima moč v bančnem sistemu, moramo slediti tako kapitalu kot pravicam, ki omogočajo odločanje o njem. Ni dovolj poznati delničarja na vrhu lastniškega seznama; vedeti moramo tudi, za čigav račun deluje, kdo ga nadzira in kakšne pristojnosti ima. V naslednjem delu bomo to vprašanje prenesli na drugačno vrsto institucije: ameriški centralnobančni sistem Federal Reserve.
Viri in nadaljnje branje
- Adrian Jimenea in Cheska Lozano. The world’s largest banks by assets, 2026. S&P Global Market Intelligence, 29. april 2026. Vir
- Industrial and Commercial Bank of China Limited. Annual Report 2025. 2026, str. 97–99. Vir
- Agricultural Bank of China Limited. Annual Report 2025. 2026, str. 97–100. Vir
- China Construction Bank Corporation. Annual Report 2025. 27. marec 2026, str. 158–160. — druga objava istega letnega poročila (27. april 2026): Vir 1 Vir 2
- JPMorgan Chase & Co. 2026 Proxy Statement (DEF 14A). 6. april 2026, str. 76, opombi 1–2. Vir
- Bank of America Corporation. 2026 Proxy Statement (DEF 14A). 2026, str. 37–38, opombe 13–15. Vir
- BNP Paribas. 2025 Integrated Report — Our shareholders and investors. 2026, str. 69. Vir
- U.S. Securities and Exchange Commission. 17 CFR § 240.13d-3 — Determination of beneficial owner, odstavek (a). Besedilo predpisa, Cornell Legal Information Institute. Vir
- U.S. Congress. Bank Holding Company Act of 1956, Section 2(a)(2), 12 USC 1841. Konsolidirano besedilo, Federal Reserve Regulatory Service. Vir
- Bank of China Limited. 2025 Annual Results Announcement. 30. marec 2026, razdelek »Number of Ordinary Shareholders and Particulars of Shareholding«. Vir
- Berkshire Hathaway Inc. in soprijavitelji. Schedule 13G/A (Amendment No. 7) — Bank of America Corporation. SEC EDGAR, 14. november 2025, stanje 30. septembra 2025; naslovni strani Warren E. Buffett in Berkshire Hathaway Inc., polja 5–11. Vir
- U.S. Securities and Exchange Commission. Frequently Asked Questions About Form 13F, vprašanji 6 in 50a (slednje posodobljeno 3. januarja 2023). Vir