Štiri spirale — starodavni motiv med Egejskim morjem, megalitsko Evropo in Andi
Štiri povezane spirale z Naksosa in sorodni motivi z Malte, Irske ter Andov: arheološki dokazi, razlike in hipoteze kulturnega prenosa.
Umetniška interpretacija sorodnih spiralnih motivov iz različnih kultur; podobnost sama po sebi ne dokazuje skupnega izvora.
Spirala je ena tistih oblik, ob katerih se človek težko izogne vprašanju, ali je za podobnimi podobami skrita tudi podobna misel. Vklesana je v kamen, vrezana v glino, razpostavljena okoli središča ali raztegnjena v niz povezanih zavojev. Najdemo jo v prazgodovinski umetnosti Evrope, na otokih Egejskega morja in v drugačnih upodobitvah na drugih celinah. Včasih je del grobne opreme, drugič arhitekture svetišča ali večje figurativne podobe. Toda ponavljanje oblike še ne pove, kaj je pomenila, niti kako je potovala.
Posebno raziskovalno vprašanje odpirajo kompozicije s štirimi spiralami. Zakaj prav štiri? So bile povezane s štirimi smermi, gibanjem vode, soncem, življenjskimi cikli ali samo z uravnoteženo kompozicijo? In ali lahko podobnosti med oddaljenimi primeri kažejo na zgodovinske stike? Takšna vprašanja so legitimna. Odgovor pa mora izhajati iz posameznih predmetov in njihovega okolja, ne iz tega, kako podobno učinkujejo izrezane fotografije.
En najoprijemljivejših primerov prihaja z grškega otoka Naksos: približno 4.700–4.800 let stara keramična posoda nosi štiri povezane spirale, štiri ribe in krožni motiv. Drugje so primeri nekoliko drugačni: na Malti so spirale vklesane v monumentalne kamne, pri irskem Newgrangeu je znamenita predvsem trojna spirala, na andski plošči iz Chiripe pa strokovna dokumentacija govori o volutah. To niso štiri različice istega že dokazanega svetovnega znamenja. So štiri priložnosti, da razumemo, kako se podobna geometrija pojavlja v različnih zgodovinskih svetovih. [1][4][7][9]
Kaj pravzaprav štejemo, ko rečemo »štiri spirale«?
Spirala je črta, ki se okoli središča zavija in se mu približuje ali se od njega oddaljuje. Na arheološkem predmetu je lahko enojna, dvojno začrtana, vtisnjena ali vrezana. Lahko nastopa sama ali kot element neprekinjenega pasu. Na prvi pogled enako zavita podoba pa lahko pomeni tudi voluto — okrasni zavitek, pogosto vezan na rob, obraz, telo ali arhitekturni element. Razlika ni pedantna. Če predmet na eni strani sveta kaže štiri jasno ločene spirale okoli skupnega kroga, drugje pa dva zavita izrastka ob obrazu, primerjamo sorodni likovni rešitvi, ne istovetnega znaka.
Za raziskavo zato zapišimo pet lastnosti: število, smer vrtenja, način povezave, spremljajoče motive in položaj na predmetu. Če sta dve obliki res presenetljivo enaki v vseh petih podrobnostih, je to močnejši razlog za nadaljnjo raziskavo kot splošna ugotovitev, da sta obe »spiralni«. Toda tudi zelo natančna geometrijska skladnost še ne dokazuje skupnega izvora; zanjo bi potrebovali zgodovinsko pot, datacije in dodatne primerljive sledove.
Treba je ločiti tudi sodobno podobo od starodavnega predmeta. Risba, izdelana iz fotografije, lahko razjasni obrabljene črte, hkrati pa lahko nehote izenači različno globoke zareze ali izpusti okoliško okrasje. Zrcaljenje, vrtenje in obrezovanje fotografije dodatno povečajo navidezno podobnost. Zato je za resno primerjavo pomemben celoten predmet z inventarno številko, arheološkim kontekstom in datumom, ne le ponovljeni črno-beli simbol.
Naksos: štiri povezane spirale, štiri ribe in osrednji krog
V grobu 26 na grobišču Louros na otoku Naksos je bila odkrita posebna keramična posoda, danes evidentirana v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah pod številko 6140.4. Objavljena fotodokumentacija jo umešča približno v 2800–2700 pr. n. št., v prehodno obdobje zgodnje kikladske bronaste dobe. Na okrašeni površini je viden osrednji krog z žarkastimi potezami; okoli njega poteka skupina štirih medsebojno povezanih dvojno začrtanih spiral, bliže obodu pa so štiri ribe. Podatki o grobu in inventarni številki so pomembnejši od vsake sodobne grafične reprodukcije: omogočajo nam, da govorimo o določenem predmetu. [1][2]
Za razliko od nepreverljivega anonimnega simbola tukaj poznamo vsaj grobišče, gradivo, okvirno datacijo in dejansko kompozicijo. Vemo tudi, da je bila posoda del širšega zgodnjekikladskega materialnega sveta. Kljub temu se pri razlagi hitro znajdemo pred več možnostmi. Ali štiri ribe kažejo na morje? Verjetno so bile prepoznavne kot vodne živali, toda to še ne pove, kaj pomenijo štiri spirale. Je središčni žarkasti krog podoba sonca? To je razumljiva ikonografska razlaga, ne neizpodbitna razlaga avtorjeve namere. Ali celota prikazuje gibanje, morje in dnevno svetlobo? Možno, vendar takšen opis ostaja hipoteza, dokler ga ne podpre širše gradivo.
Tudi vrsta predmeta odpira vprašanja. Arheologi ga običajno uvrščajo med tako imenovane kikladske »ponve« (frying pans). Ime je sodobna oznaka za obliko z nizkim robom in posebnim ročajem; ni dokaz, da so ljudje v njih pekli hrano. Nekatere so bile odkrite v grobovih, druge v naselbinah. Raziskovalci so predlagali različne funkcije: krožnike, obredne predmete, posode za daritve ali kozmetiko, ogledala, bobne in simbolne predmete. Muzej kikladske umetnosti opozarja, da njihova funkcija še ni razrešena. John E. Coleman je v sistematični študiji leta 1985 zagovarjal možnost uporabe kot krožnikov, ob hkratni dekorativni vlogi. Nobena od teh razlag sama po sebi ne odklene pomena našega četvernega motiva. [3][12]
Najmočnejši sklep je zato hkrati skromen in pomemben: na Naksosu je štirikratna spiralna kompozicija arheološko dokumentirano dejstvo. Pomen kompozicije ostaja odprt. Ravno zaradi tega je predmet tako dragocen za nadaljnje primerjave.
Kikladi in Egeja: motiv v svetu pomorskih poti
Originalni kamniti blok s spiralnim okrasjem iz Tarxiena (inv. 14390)
Kikladi niso bile izolirani otoki. Ljudje so Egejsko morje prečkali že mnogo pred izdelavo posode iz Lourosa. Obsidian z Melosa, ki ga najdemo tudi v oddaljenih delih egejskega prostora, ter podobnosti v posodju in drugih izdelkih pričajo o dolgih tradicijah izmenjave materialov in znanja. Muzej kikladske umetnosti posebej izpostavlja pomorske stike, prikaze čolnov in širjenje predmetov med otoki ter celino. Nekatere tako imenovane ponve same nosijo podobe dolgih čolnov s številnimi veslači. [13]
To pomeni, da so hipoteze o prenosu umetniških zamisli znotraj Egeje zgodovinsko utemeljene. Če na enem otoku najdemo spiralo, na drugem sorodno kompozicijo in na celini podobno posodo, vprašanje o vzoru, posnemanju in preoblikovanju ni nenavadno. Vendar moramo razlikovati med dokumentiranimi stiki med skupnostmi in dokazom, da se je prav četverni motiv z Naksosa prenašal po določeni poti. Za drugo trditev je treba povezati dovolj predmetov s primerljivimi datacijami, tehničnimi lastnostmi in okoliščinami uporabe.
Poglejmo tudi drugačno kikladsko posodo iz zbirke Muzeja kikladske umetnosti, inventarna številka ΝΓ0971, datirano približno v 2700–2400/2300 pr. n. št. Na njej so spiralni pasovi, krogi, trikotniki in vtisnjeni elementi; okrasje ni identično štirim povezanim spiralnim z Naksosa. Muzejski opis dopušča razlage o morju, valovih, soncu in plodnosti, vendar jih predstavlja kot interpretacije. Že znotraj istega širšega kulturnega okolja torej srečamo več rešitev istega geometrijskega problema. [14]
Prav lokalna raznolikost opozarja pred preveč preprosto svetovno zgodbo. Spirala ni en sam znak, ki bi ves čas potoval nespremenjen. Lahko je del likovnega besednjaka, ki ga ljudje prilagajajo novim predmetom, predstavam in uporabam. Enaka oblika lahko ohrani približno podoben pomen, lahko pa dobi povsem drugega.
Malta: spirale v arhitekturi megalitskih templjev
Na Malti je zgodba drugačna predvsem zaradi merila in prostora. Kompleks Ħal Tarxien sestavljajo štiri megalitske strukture, ki so nastajale skozi neolitik; kasneje je bilo območje uporabljeno tudi v bronasti dobi. Reliefi na kamnitih blokih vključujejo zavite spiralne oblike in živalske upodobitve. Heritage Malta izrecno dokumentira spirale ter koze, bike, prašiče in ovna na južnem delu kompleksa. Tukaj spirala ni okras na premičnem keramičnem predmetu, ampak sestavina monumentalnega grajenega okolja. [4][5]
To okolje je pomembno. Če so bile podobe vklesane na elementih svetišč, se vprašanje njihovega pomena povezuje z arhitekturo, gibanjem ljudi po prostoru in dejavnostmi, ki so se tam odvijale. Toda arheološko gradivo le deloma osvetli te dejavnosti. Najdbe živalskih kosti in arhitekturne zapore dopuščajo razmislek o različnih oblikah ritualne uporabe, ne povedo pa nam, kako je posamezen človek poimenoval spiralo ali kaj je ob njej mislil. Območje je bilo raziskovano in deloma rekonstruirano v 20. stoletju, zato je pri posameznih motivih pomembno vedeti tudi, kateri deli so ohranjeni na prvotnem mestu. [4][15]
Časovne primerjave zahtevajo previdnost. Posamezne faze Tarxiena okvirno sodijo v obdobje 4.–3. tisočletja pr. n. št., z izrazito okrasitvijo v poznejših neolitskih fazah; to ni ena sama letnica za vsak relief. Malteška tradicija je v nekaterih svojih delih starejša od posode iz Lourosa in se z egejskim zgodnjebronastodobnim svetom delno časovno prekriva. To je dovolj, da postavimo raziskovalno vprašanje o podobnih oblikah v Sredozemlju, ne pa dokaz smeri prenosa. [4][5]
V Narodnem arheološkem muzeju na Malti je dokumentiran tudi megalitski blok s spiralnim okrasjem, inventarna številka 14390. Ta predmet omogoča primerjavo tehnične izvedbe in načina organiziranja zavitih linij. Kljub temu ne bi bilo pravilno vsakega malteškega spiralnega reliefa opisati kot isto štirikratno povezano kompozicijo z Naksosa. Za tako enačenje bi morali določiti točen blok in na njem preveriti strukturo črt, ne samo prepoznati »štiri vrtince« v sodobni reprodukciji. [6]
Irska: Newgrange in spirale megalitskega sveta
Na Irskem se spiralna umetnost pojavlja v povsem drugačni monumentalni krajini. Brú na Bóinne združuje prazgodovinske prehodne grobnice Newgrange, Knowth in Dowth, zgrajene približno okoli 3200 pr. n. št. Ta zgodovinski okvir je starejši od predmeta iz Lourosa. Kamni v grobnicah nosijo raznovrstne geometrijske vzorce: spirale, kroge, rombe in druge oblike. Irska dediščinska ustanova pri Newgrangeu posebej opisuje trojno spiralo na vhodnem kamnu in še eno trojno spiralo v prehodu. To sta dokumentirana primera spiralnega motiva — vendar nista četverni spirali. [7][8]
Svetloba zimskega solsticija se ob sončnem vzhodu skozi posebej urejeno odprtino nad vhodom prebije v notranjost Newgrangea. Narodni muzej Irske pojasnjuje, da svetloba doseže tudi območje kamna s trojno spiralo v zadnjem delu komore. Povezava med arhitekturo, svetlobo in obrednim prostorom je zato utemeljena raziskovalna tema. Toda sklep, da je vsaka spirala pri Newgrangeu »sonce«, »vhod v onstranstvo« ali »koledarska oznaka«, bi presegel razpoložljive dokaze. Muzejska razprava tudi sama razlikuje med dokumentiranim pojavom svetlobe in interpretacijami njegovega duhovnega pomena. [9]
Pri Newgrangeu se pojavi še ena pogosto spregledana težava: izraz keltska spirala. Danes se trojna spirala ali triskelion pogosto uporablja kot simbol keltske kulture. Vendar neolitski Newgrange predhaja zgodovinsko izpričanim keltskim jezikom na otoku za več tisočletij. Poznejše prevzemanje in reinterpretacija motiva ne smeta zabrisati starosti originalnega kamna. Tako se lahko ista podoba pojavlja v več kulturnih zgodbah, ne da bi bile vse enako stare ali med seboj neposredno povezane.
Irski primer razširi našo raziskavo: spirala je bila pomembna že v evropskem neolitiku, nastopala je na trajnih kamnitih površinah in v nekaterih okoljih ob kompleksnih obrednih arhitekturah. Obenem kaže, zakaj moramo v primerjalni študiji strogo ločiti družino spiralnih motivov od natančno štirikratne kompozicije.
Andi: chiripska plošča in vprašanje volut
Na območju jezera Titicaca na območju današnje Bolivije so se razvijale umetniške in obredne tradicije, ki nimajo enake zgodovine kot egejske ali evropske skupnosti. Med pomembnimi predmeti je kamnita plošča iz Chiripe, vključena v strokovno dokumentacijsko zbirko Images in Action: The Southern Andean Iconographic Series. Zbirka predmet opisuje kot brusilno kamnito ploščo velikosti 53 × 37,5 cm z obrazom, ob katerem sta voluti ter dodatna izrastka, in s križno obliko na hrbtni strani. Objavljena risba Sergia J. Cháveza temelji na fotografijah in odtisu. Predmet je umeščen v zgodnjo različico ikonografskega izročila Yaya-Mama. [10]
Ta opis je veliko bolj določen kot oznaka »štiri spirale iz Bolivije«. Pri njem ne govorimo o štirih povezanih spiralnih rokavih okoli osrednjega kroga, temveč o delih figurativne podobe. Podobnost z geometrijsko obliko spirale obstaja na ravni zavite linije; istovetnost četvernega simbola ni dokumentirana. Samo to, da lahko risbo obrnemo ali izrežemo tako, da nas spominja na drug znak, ni dokaz o skupnem izročilu.
V tej primerjavi moramo ločiti tudi dve vrsti negotovosti. Prva je tipološka: ali gledamo spiralo, volutni izrastek ali del stiliziranega obraza? Druga je zgodovinska: kako bi takšen motiv lahko prišel v stik s svetom Naksosa, Malte ali Irske? Prvi problem rešujemo s pregledom originalnega predmeta, arheološke dokumentacije in likovne tipologije; drugega s časovnico, vmesnimi najdbami in neodvisnimi dokazi o stikih. [10][11]
Raziskave Chiripe kažejo kompleksno obredno in socialno okolje, v katerem predmeti niso bili zgolj nosilci lepih vzorcev. Toda niti poznavanje širšega obrednega konteksta nam brez nadaljnjih dokazov ne razloži posamezne volute. Zanesljiveje je priznati, da imamo resnično andsko arheološko gradivo s sorodnimi zavitimi oblikami, vendar ga ne smemo razglasiti za isto znamenje kot na egejski posodi. [11]
Zakaj spirale nastajajo — geometrija, material in tehnika
Spirala ima redko lastnost: zelo preprosto jo lahko narišemo ali vklešemo, hkrati pa ustvarja izrazit občutek gibanja. Za njeno zasnovo ne potrebujemo strogega matematičnega znanja. Ustvarimo lahko tesen zavitek, razpotegnjen val, zaporedje dvojnih spiral ali štiri roke okoli skupnega središča. Različni materiali dopuščajo različne izvedbe: glina prenaša enakomerne zareze, kamen ohranja globok relief, les in tekstil pa omogočata drugačne ritme in ponovitve.
Pri štirih spiralnih rokavih je zanimiva simetrija. Štiri smeri, štirje robovi in štiri ponovitve okoli središča ustvarijo likovno ravnovesje, ki ga lahko graditelj doseže tudi brez skupnega kulturnega izročila z nekom na drugi celini. Toda to je možnost, ne dokončna razlaga vseh primerov. Poleg neodvisnega oblikovanja poznamo dejansko posnemanje in prenos motivov. Preprostost oblike pomeni le, da podobnost sama po sebi nosi manj dokazne teže kot podobnost zelo zapletenega, redkega vzorca s številnimi skupnimi podrobnostmi.
Še posebej zavajajoče je, če sodobni opazovalec združi različne tehnike v eno idealizirano črno-belo risbo. Dvojna zareza v keramiki, plitek apnenčast relief in voluta ob obrazu lahko postanejo na zaslonu skoraj enaki črni zavitki. V resničnem arheološkem svetu pa imajo različne dimenzije, obrabo, razmerje do drugih motivov in morda tudi povsem različne funkcije.
Sonce, voda, plodnost, cikli — simbolika kot raziskovalno vprašanje
Človeška domišljija v spirali hitro prepozna naravne pojave: vrtinec v vodi, val, polževo hišico, mladi poganjek, gibanje neba ali ponavljajoče se kroge življenja. Ti pomeni so lahko koristni kot raziskovalne hipoteze, niso pa univerzalni prevod vseh starodavnih spiral. Zgodovinsko vprašanje je, kateri pomen lahko podpre prav določen predmet.
Za Naksos je povezava z morjem privlačna, ker so ob spiralnem motivu upodobljene ribe. Pri nekaterih drugih kikladskih posodah vidimo tudi čolne. Muzej kikladske umetnosti opisuje razlage spiral kot valov, krožnih in žarkastih znakov pa kot možnih nebesnih motivov; med interpretacijami se pojavljajo tudi plodnost, pogrebno obredje in simbolno razmerje med naravnimi silami. Iz tega ne moremo sklepati, da je bila povsod prisotna ena sama vera v »štiri vodne smeri« ali en obredni sistem. [3][14]
Na Malti se zaviti motivi umeščajo med reliefne živali in monumentalno arhitekturo; to odpira vprašanja o svetosti prostora, ne določa pa njihovega pomena. Pri Newgrangeu obstaja preverljiva povezava med arhitekturo in zimskim sončnim vzhodom, vendar je razlaga spiral kot poti med svetovoma še vedno razlaga, ki jo je treba pripisati avtorjem. Pri chiripski plošči sta voluti del obrazne kompozicije: morda ne gre niti za abstraktno predstavitev naravnega pojava. [4][9][10]
Pomembno je dopustiti, da je imel isti geometrijski motiv več pomenov: v eni skupnosti je lahko pričal o morju, v drugi o prednikih, v tretji pa je bil uporabljen zaradi vizualnega učinka. Prav tako lahko neki motiv preide iz enega okolja v drugo in se pri tem spremeni njegov pomen. Podobna oblika ne zagotavlja podobne razlage, različna oblika pa ne izključuje sorodnega izročila.
Prenos, neodvisen razvoj in hipoteze daljnih povezav
Pri razlagi razširjenosti spiral se srečajo tri večje možnosti. Prva je kulturni prenos: motiv se širi s trgovci, potovanji, selitvami, izmenjavo predmetov in učenjem. V Egeji imamo dokaze za takšne stike; zato je smiselno raziskovati, ali so nekatere spiralne kompozicije nastajale znotraj povezanega umetniškega okolja. Druga je neodvisni razvoj: različni ustvarjalci so lahko prišli do podobne geometrije brez medsebojnega stika. Tretja je kompleksna zgodovina, v kateri se nekaj motivov prenaša, drugi nastanejo neodvisno, tretji pa spremenijo obliko in pomen. Ni razloga, da bi za ves svet pričakovali en sam mehanizem.
Najzahtevnejša je hipoteza o zelo oddaljenih ali celo čezmorskih prazgodovinskih povezavah med Sredozemljem in Andi. Zgodovina pozna dejanske daljne stike, vključno s takšnimi, ki so se izkazali šele po novih arheoloških odkritjih. To nas opozarja, da ne smemo razglasiti vseh nepoznanih povezav za nemogoče. Vendar možnost še ni dokaz te konkretne povezave. Če bi štirje zavitki iz Chiripe res izvirali iz iste simbolne tradicije kot štiri spirale z Naksosa, bi pričakovali tudi druge sledi: verigo datiranih vmesnih motivov, podobne kompleksne kompozicije, predmete v arheološkem kontekstu, dokaze gibanja ljudi ali tehnologij in časovno izvedljivo smer širjenja.
Brez takšnih vmesnih dokazov je hipoteza skupne izgubljene civilizacije za zdaj nepotrjena. To ne pomeni, da je dokončno ovržena vsaka prihodnja možnost stikov. Pomeni le, da na podlagi štirih na videz sorodnih zavitkov še ne moremo napisati zgodovine njihovega potovanja. Enako neupravičeno bi bilo avtomatično razglasiti neodvisen nastanek v vsakem posameznem primeru: tudi ta zahteva presojo razpoložljivega gradiva.
Arheološki prikaz povezav se najbolj okrepi, ko se združijo datacija, geografija, serija predmetov, značilne podrobnosti in dodatne neodvisne sledi. Takrat je mogoče predlagati prenos, ki ne temelji samo na všečnem vzorcu, temveč na preverljivi zgodovinski zgodbi.
Primerjava predmetov: kaj je res enako?
| Območje in predmet | Okvirna datacija | Kaj je dejansko dokumentirano? | Vrsta primerjave | Kaj je še odprto? |
|---|---|---|---|---|
| Naksos, Louros, posoda 6140.4 | približno 2800–2700 pr. n. št. | Štiri povezane dvojno začrtane spirale, štiri ribe in središčni krog | Neposreden četverni motiv | Namen posode ter pomen spirale in kroga |
| Kikladi, posoda ΝΓ0971 | približno 2700–2400/2300 pr. n. št. | Spiralni pasovi, krog, trikotniki in drugi znaki | Sorodna egejska ornamentika | Ali gre za istovrstno simboliko in kako se je spreminjala |
| Malta, Ħal Tarxien | več faz, okvirno 3800–2500 pr. n. št. | Spiralni kamniti reliefi v megalitskem kompleksu | Širša spiralna družina | Natančna razmerja med posameznimi vzorci in njihove funkcije |
| Malta, muzejski blok 14390 | prazgodovinsko obdobje templjske kulture; natančna datacija motiva zahteva predmetno evidenco | Spiralno okrasje na arhitekturnem bloku | Soroden reliefni motiv | Ali gre pri posamezni kompoziciji za isto štirikratno zgradbo |
| Irska, Newgrange | približno 3200 pr. n. št. | Trojna spirala na vhodnem kamnu in v notranjosti | Trojna, ne četverna spirala | Ikonografski pomen in zgodovinski prenos znotraj atlantske Evrope |
| Bolivija, Chiripa, plošča Yaya-Mama | formativno andsko obdobje; za ta predmet ni v uporabljeni evidenci podana dovolj natančna samostojna datacija | Obraz z volutami in izrastki, na drugi strani križna oblika | Volute, ne potrjen četverni znak | Natančna simbolika in morebitne oddaljene primerjave |
Tabela ni lestvica pomembnosti in ne dokazuje skupnega izvora. Pokaže, katera primerjava je neposredna in katera širša. Najtrdnejši primer za štiri povezane spirale ostaja posoda z Naksosa. Newgrange, Malta in Chiripa so zgodovinsko zanimive primerjave, a samo če ohranimo njihove razlike in njihovo lastno identiteto. [1][4][7][10][14]
Kaj je dokazano in katera vprašanja ostajajo?
Na več koncih sveta so ljudje v kamen in glino res oblikovali spirale. V nekaterih okoljih so bile sestavni del pogrebnih ali obrednih predmetov; v drugih so spremljale živalske podobe ali figurativne prizore. To je dokumentiran zgodovinski pojav, ki ga ni treba napihovati z izmišljeno enotnostjo, da bi bil zanimiv.
Vemo, da je na Naksosu obstajala štirikratna kompozicija spiral. Vemo, da so bili na Malti spiralni reliefi del monumentalnega prazgodovinskega okolja. Vemo, da je Newgrange starejši od naksoskega predmeta in da pri njem govorimo predvsem o trojnih spiralnih upodobitvah. Vemo tudi, da chiripska plošča ohranja drugačne zavite elemente, za katere strokovna zbirka uporablja izraz volute. Med temi predmeti ni mogoče brez dodatnih dokazov postaviti znaka enačaja. [1][4][7][10]
Ne vemo pa dokončno, kaj so štiri spirale pomenile ljudem z Naksosa in zakaj so okoli njih upodobili prav štiri ribe. Ne vemo, koliko posameznih spiralnih zamisli se je v prazgodovini prenašalo med skupnostmi in koliko jih je nastalo neodvisno. In ne vemo, ali bodo novi predmeti nekoč pokazali doslej neprepoznano povezavo med katerima od danes oddaljenih tradicij.
Tudi to so pomembni rezultati raziskave. Razlikovanje med dokazanim, verjetnim in odprtim nam omogoča, da nenavadnih podob ne odpišemo kot nepomembnih — in da jim hkrati ne pripišemo zgodovine, ki je še nismo odkrili. Morda je spirala živela v različnih kulturah prav zato, ker je tako preprosta in močna oblika. Morda so nekateri njeni vzorci potovali z ljudmi. Njena prava zgodba se bo razkrivala skozi celotne arheološke kontekste, ne skozi eno samo odrezano podobo.
Štiri spirale zato niso dokončen odgovor o skupnem izvoru civilizacij. So resnično, staro in še vedno vredno raziskovanja vprašanje.
Viri in nadaljnje branje
- Zde, Cycladic Frying-pan, 2800–2700 BC, Louros, Naxos, NAMA 6140.4, fotografska dokumentacija predmeta, Wikimedia Commons: vir Vir
- Zde, Grave offerings from Louros, Naxos, EC I, EC II, objavljena fotografska dokumentacija grobnih pridatkov, Wikimedia Commons: vir Vir
- Museum of Cycladic Art, Frying-pan, opis in opozorilo na nepojasnjeno funkcijo: vir Vir
- Heritage Malta, Ħal Tarxien Prehistoric Complex, uradni opis kompleksa, spiralnih reliefov in živalskih upodobitev: vir Vir
- UNESCO World Heritage Centre, Megalithic Temples of Malta: vir Vir
- National Museum of Archaeology, Malta, Megalithic block with spiral decoration, inv. 14390, predstavitev v Google Arts & Culture: vir Vir
- Heritage Ireland / Office of Public Works, Brú na Bóinne Visitor Centre: Newgrange, Knowth and Dowth, dokumentirana trojna spiralna motiva: vir Vir
- UNESCO World Heritage Centre, Brú na Bóinne — Archaeological Ensemble of the Bend of the Boyne: vir Vir
- Sharon Weadick, National Museum of Ireland, The Winter solstice at Newgrange, datacija in obravnava svetlobe ter spiral: vir Vir
- Sergio J. Chávez, Images in Action — 2.20, strokovni katalog chiripske kamnite plošče (risba, izmere, volute), UCLA Digital Information Gateway: vir Vir
- Christine A. Hastorf, The actions and meanings of visible and hidden spaces at Formative Chiripa, Ñawpa Pacha 37(2), 2017, arheološki kontekst Chiripe: vir Vir
- John E. Coleman, “Frying Pans” of the Early Bronze Age Aegean, American Journal of Archaeology 89(2), 1985, str. 191–219: vir Vir
- Museum of Cycladic Art, Maritime Communication and Trade, pomorske poti in arheološki dokazi o stikih: vir Vir
- Museum of Cycladic Art, zbirka Frying-pan vessel (ΝΓ0971), ornamentika, datacija in različne razlage uporabe: vir Vir
- Heritage Malta, Access Statement Tarxien (2023), gradbene faze, rekonstrukcije in reliefi: vir Vir