sporno zgodovinsko besedilo · uredniška izdaja · Velesova knjiga · sodobna posredna besedilna tradicija

Velesova knjiga — celotna uredniška izdaja

Vseh 75 besedilnih enot Velesove knjige v potrjenem slovenskem prevodu, z modernimi uredniškimi prepisi GN2011-MOD, kritičnimi opombami in petimi ločenimi prilogami. Pristnost besedila je sporna.

Izvirni jezik
GN2011-MOD · sodobni uredniški prepis (ne zgodovinski izvirnik)
Prevod
slovenščina
Izdaja
75 enot + 5 kritičnih prilog · prevod na podlagi Gnatjuk 2011; pravice za javno objavo še v preverjanju
Referenčni vir
Valentin in Julija Gnatjuk, Velesova knjiga, peta ruska razlagalna izdaja (2011); primerjalni kritični zapisi O. V. Tvorogova
Pravice
rights-review-required
Obseg
celotno besedilo

Velesova knjiga je besedilo sporne pristnosti, znano iz posrednih modernih objav in prepisov; domnevni leseni izvirniki niso neodvisno preverjeni. Slovenski in angleški prevod v tej izdaji sta sodobni uredniški interpretaciji na podlagi izbrane razlagalne izdaje Gnatjuk (2011) in kritične primerjave s Tvorogovovimi besedilnimi pričami. Poškodovana mesta in različna branja ostajajo označena.

Besedilna plast GN2011-MOD je sodobni uredniški prepis, ne preverjen starodavni izvirnik.

Celota vsebuje 75 uredniško razmejenih enot in 5 ločenih kritičnih prilog. Vrstice prepisa in prevoda niso neodvisno grafemsko poravnane.

Ploščica 1 — Prav, Jav in Nav

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Вотсще уопамятохом добля наша стары часы да идемо камо не весте. А тако сьмы зремо воспять а рчемо, же бо есмы стыдихомся Наве, Праве, Яве знати а обаполо Търла ведете а доумити. Се бо Да(ж)бо створящ намо Вейце яково же иесте свет зоре намо сияще. И во тоия безодни повеси Дажьбо Земе наше, аби тая удържена бя. Тако се душе Пращуры соуте, а ти свети зорема намо од Иру... Но гръци налезша на Русе, твърящи злая во имь богоув. Мы же сьмы не вехом ужи камо течати а шча творити... Праве бо есь невидомо уложена Дажьбом, а по нь яко пряжеся теце Яве, и та соутвори живото нашо. А то, коли одиде, сьмртье есь. Явь есь текоуща а творено о Прави, Навен бо есте по тоия. До те есте Нава а по те есте Нава. А в Прави же есте Явь. Поучихомся стару а вржещемося души наша в он бо есь то наше, яко се боужина иде. Се бо на коло ны... тврящу богоум силу сооузрехом в себи, то бо дано дар бъгов, а не потребуемо бо се напраснити... Се души Пращуры наша од Иру срящети на ны, а тамо Жале плакатися а выречати намо, яко сьмы небржехомо Праве, Наве а Яве. Небржежехом бо се на то а глузихом се истая. Несьмы достоини быти Дажбови вноуци! То бо моляй богоум да имемо чисте души а телеси наша, да имемо живот со праотци наша во бъзех слиящетесе во един Прауда. Тако се бо сьме Дажбови внуци! Зри, русек оуме, якож Оум вылик божьск есте един со ны. А тому творяете а вречете со бъзи воедине... Брене бо есь наше животе а сьмы такожде, идеже комонезем нашим работати живяще во земех со теле, овна а скътие наша, оде вразем текущ на...свередзь...

Slovenski prevod

Zaman pozabljamo na svoje junaške čase iz davnine in odhajamo, ne da bi vedeli kam. Ko se ozremo nazaj, govorimo, da nas je zdaj sram spoznavati Nav, Prav in Jav ter poznati in razumeti vse strani bivanja. Dažbog je za nas ustvaril jajce¹, v katerem nam sije svetloba zvezd. In v tistem breznu je Dažbog obesil našo Zemljo, da bi obstala na svojem mestu. To so duše naših praprednikov, ki nam iz Irija² svetijo kakor zvezde … Toda Grki so napadli deželo Rusov in v imenu svojih bogov počeli zlo. Mi pa nismo več vedeli, kam bi bežali in kaj storili. Prav je Dažbog nevidno vzpostavil, za njo pa kakor nit preje teče Jav, ki ustvarja naše življenje. Ko pa to mine, nastopi smrt. Jav je tisto, kar teče, in nastaja po Pravi, za njo pa je Nav. Pred njo je Nav in za njo je Nav. V Pravi pa je Jav.

Učimo se torej starodavne modrosti in se ji predajmo z vso dušo, kajti to je naše in prihaja od bogov. Ko se zberemo v krogu in opravimo molitev bogovom, bomo v sebi uzrli moč — dar, ki so nam ga dali bogovi — in od njih ne bomo ničesar zahtevali po nepotrebnem. Duše naših praprednikov nas opazujejo iz Irija. Tam Žalja joče in nam očita, da zanemarjamo Prav, Nav in Jav … Zanemarjamo jih, še več, iz resnice se celo norčujemo … Nismo vredni biti Dažbogovi vnuki! Le če molimo bogovom ter ohranjamo čisto dušo in telo, bomo živeli skupaj s svojimi prapredniki in se v bogovih zlili v eno Pravdo. Le tako bomo Dažbogovi vnuki! Glej, ruski Um, kako velik je božanski Um, ki je eno z nami! Zato ustvarjajte in govorite skupaj z bogovi.

Naše življenje je minljivo in tudi mi smo minljivi. S svojimi knezi moramo delati in živeti na zemlji s teleti, ovni in drugo živino, medtem ko pred sovražniki bežimo proti severu …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Jajce: V ruski izdaji Gnatjuk je beseda »jajce« dopolnjena z razlago »vesolje« v oklepaju. Ta razlaga je uredniška glosa, ne samostojno potrjeno branje domnevnega starodavnega izvirnika. V slovenskem prevodu je glosa izpuščena iz tekočega besedila.
  2. Irij: V izdaji Gnatjuk je predstavljen kot "slovansko" onstranstvo oziroma raj, vendar gre za razlago izdajateljev. Ime ostaja v prevodu neprevedeno.
  3. Prav, Jav, Nav: Imena so ohranjena brez neposrednega vpisovanja kozmoloških definicij. Celovita razdelitev treh svetov kot zgodovinsko staroslovanski nauk ni neodvisno dokazana.
  4. »Dežela Rusov«: Uporabljeno namesto sodobnega imena »Rusija«, ki bi za domnevno starodavno pripoved pomenilo anahronistično poenostavitev.
  5. Žalja: V uporabljenem ruskem prevodu je poimenovana figura, ki jo izdajatelja razlagata kot poosebitev žalovanja. To ni dokaz samostojno izpričanega "slovanskega" božanstva.
  6. »Ruski Um«: Nenavadna formulacija sodobne ruske predloge je ohranjena kot besedilna posebnost; ne smemo je razumeti kot preverjeno starodavno narodno opredelitev.
  7. »Kolo«: Ruski izraz »на коло« je preveden približno kot zbiranje v krogu; natančna obredna oblika ni dokazljiva.
  8. Različice: Tvorogov dokumentira nekatere razlike med Miroljubovovim tipkopisom in objavo v reviji Žar-ptica, v glavnem na ravni zapisa in posameznih besed. Besedilo je treba pred končnim zaklepom še vrstično primerjati s kritično transkripcijo.

Ploščica 2-A — Prihod Arijcev na Rus

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Муж прав ходяй до мове несть, иже реком есте хочяшет прав быти, но есь, иже словесы го а вършена до це съвпадашет. Тому рчено есь о стара, абы сьемы творяли бяхом лепая, а яко дяди наши рекли. Тоу семь а боуду такождь. За часи зъльнославниа боусиа Русь потятя бя рукоу върозиу а злочина твъряй... А коняз тои немоцен бя а оусла сыни сва до до бранья. А тои върягом подлегоша, веча не брегошиа, а чесото речено вечем не оуважи. Тому бысте ростържени а одерень взяти. А та коле речемо днесе кънязи соуте наша, тому бо несте... До полудене ходяй да имемо земе намо бо а децкем нашим. А тамо гръци налезша на не, яко бо уседьлица на нь. А бя сеча велька а могая месяци... Стыкраты почина се русе, а стыкраты розбиена бя од полуноче до полудене. Тако скъти ведша праоцове наша, а бя оцем Орием до крае Руська ведени, поневжди тамо пребытиа утерпения многая несоуща, раниа хлуд несе. Тако отоидша до сию, а тако оуселишасе огнищаны на земе руштей. То бо се оутвори за двие теме до суть. А по тема две теми върязи придоша а земе беряй од хъзаром до роуче сва, тем бо одерене работахомо. Бя нароуд родическ ильмерстий, а с то корежене одовста народо наша, ко приде позде до Русе земе а селишеся среде ильмершти. Тии бо суте брачке наше а намо подоби соуте, аще коли вороужне, ти бо нас храниша од злы. Веча имяй, а чесото решено о вече тако иессте, а чесого не решена — не есте бы. Избъряша къонязи од полюдия до полюдия, а тако живяй. Мы же сьмы имо помоче даяхом а тако бяхом. Зеле бо знаяй твърити сосуди, печене во огнищех, а соуте бе гонцари добли. Земе рати а скотия водящети бе розоумеяй. Тако и оце наше соуте.

Slovenski prevod

Pravičen ni tisti mož, ki prihaja na sveto obredno mesto in govori, da želi biti pravičen, temveč tisti, čigar besede se ujemajo z dejanji. Zato se od davnine govori, naj delamo dobro, kakor so nam zapovedali dedje. Za tem stojim tudi sam in pri tem bom vztrajal. V neslavnih časih Busove Rusi¹ je sovražna roka porazila naše ljudstvo in dogajala so se hudodelstva. Knez je bil slaboten in je poslal svoje sinove v boj. Toda ti so se podredili sovražnikom, sklepov veče² pa niso spoštovali. Kar je odločila skupščina, so prezrli. Zato smo bili poraženi in odpeljani v suženjstvo. Kadar danes govorimo, da so knezi naši, to ni povsem res … Odpravili smo se proti jugu, da bi pridobili zemljo zase in za svoje otroke. Tam pa so nas napadli Grki, ker smo se naselili na njihovem ozemlju.

Velika bitka je trajala mnogo mesecev. Stokrat se je Rus podala v boj in stokrat je bila poražena, od severa do juga. Tako so črede vodili tudi naši prapredniki. Oče Orij³ jih je popeljal v rusko deželo, saj so v prejšnjih krajih pretrpeli veliko gorja zaradi zgodnjega mraza. Tako so prišli sem in se naselili kot ljudje ognjišč na ruski zemlji. To se je zgodilo dve tmi⁴ pred današnjim časom. Po teh dveh tmah so prišli Varjagi in Hazarom odvzeli oblast nad zemljo, na kateri smo mi garali kot sužnji. Z nami je bilo sorodno ilmersko ljudstvo. Iz iste korenine je izšel tudi naš rod, ki je pozneje prišel na rusko zemljo in se naselil med Ilmerci. Ti so naši bratje in so nam podobni. V času sovražnosti so nas varovali pred zlom.

Imeli so večo, in kar je bilo na veči odločeno, je obveljalo. Česar na njej niso sklenili, ni bilo uveljavljeno. Kneze so volili od enega obhoda za pobiranje dajatev do drugega. Tako so živeli. Tudi mi smo jim pomagali in živeli na tak način. Dobro so znali izdelovati posode in jih žgati na ognjiščih. Bili so spretni lončarji. Znali so obdelovati zemljo in voditi živino. Takšni so bili naši očetje.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Busova Rus: Poimenovanje iz ruske izdaje Gnatjuk. Tvorogovovo kritično branje govori o »Borusih in Rusih« oziroma drugačni razdelitvi besed. Zgodovinsko umeščanje Busove dobe ni dokazano.
  2. Veča: Ljudski oziroma skupnostni zbor; tekst sam po sebi ni dokaz o konkretni politični ureditvi vseh zgodnjih "Slovanov".
  3. Orij: Ime domnevnega prednika oziroma voditelja selitve; ne dokazuje zgodovinske osebe.
  4. Tma: Gnatjukova izraz razlagata kot deset stoletij; to je uredniška razlaga in ni pretvorjena v zanesljivo letnico.
  5. Poljudje: Slovenski »obhod za pobiranje dajatev« je razlagalen prevod in ne potrjena natančna ureditev.
  6. Obredno mesto (movь): Začetno poimenovanje Gnatjukova razumeta kot kraj molitve in obrednega umivanja. Slovenski izraz »sveto obredno mesto« sledi njuni razlagi, ne neposredni in neodvisno preverjeni identifikaciji ustanove.

Ploščica 2-B — Prihod Arijcev na Rus — nadaljevanje

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
А приде род зол на не, а налезе, а тому бяхом понузени оскочити до лясия. Тамо живемо ловце а рыбани а быхом умоглися од страси уклоншеся. Тако бяхом едину тему а почашхом градие ставити, огнища повсюде роскладяти. По друзе теме бя хлуд велик, а потягшеся есьме до полудене, тамо бо суте мяста злачна. А тамо то иронеисти скоти наша яши десециноу, о то се оугодихом. Ащи быти камо словесы держети. А потягохомсе есемы до полудена зеленотравие а имхомо скоти мнози...

Slovenski prevod

Toda prišel je hudoben rod in nas napadel. Zato smo se morali zateči v gozdove. Tam smo živeli kot lovci in ribiči ter se tako izognili nevarnosti. Tako smo prebili eno tmo, nato pa začeli postavljati utrjena naselja in povsod urejati ognjišča. V drugi tmi je nastopil velik mraz, zato smo se odpravili proti jugu, kajti tam so bile rodovitne in z rastjem bogate pokrajine. Tam pa so Ironci¹ zahtevali desetino od naše živine in s tem smo se morali sprijazniti. Kaj drugega bi mogli storiti? Morali smo držati dano besedo. Tako smo nadaljevali pot proti južnim zelenim pašnikom, kjer smo imeli veliko živine …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Ironci in različica »Rimljani«: Gnatjukova (2011, str. 29) uporabljata branje Ironci ter opis zahteve po desetini živine. Tvorogov v raziskavi navaja alternativni prevod B. A. Rebinderja, v katerem nastopajo Rimljani in drugače razumljeno dejanje z živino (dogovor oziroma odvzem ob dogovorjeni ceni). Rebinderjeve interpretacije ne pripisujemo Tvorogovu. Slovenski glavni prevod ohranja Gnatjukovo različico; obe razliki ostajata predmet primerjalnega aparata.
  2. Tma: Enako kot pri 2-A, ne pretvarjamo v točno datacijo.
  3. Utrjena naselja: Ruski grady lahko pomeni naselja, mesta ali utrjene kraje; konkretne vrste ni mogoče določiti.
  4. Tropičje: Ohranjena prekinitev iz uporabljene izdaje.

Ploščica 3-A — Slava Surožu

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Мълихом Влеса, отце наше, да потягне в неби комонщь Суражоув. А да вниде на ны Сури веща ти злоти колове въртеще. То бо Суньце наше иже святяй на домове наша, и пред онь лик блиед есь лик огнищ домацен. Сему бгу огнику Сьмургле рцемо: показатисе а востащетисе небеси, а се взети ож до мудра света... Нарцемо му имие Огнебъже а идемо се трудияти. Як и вск день мъления утврша телесы, ядымо, а идемо до поле наши трудятисе, яко бъзи велеша вску мужу, иже чинен есь трудяитсе на хлеб свуй. Дажбове внуци сте, любимчи бъжьски, а бъзиско рорала вы тако деснице държащи. Воспоемо слву Суражиу, а такожде мыслихом до вчере, а пентократо слвихом бзи ве дене, пиимо бо сурицу в знак благъсти а общностще со бзи, кии бо суте во сварзие тако бо пиоут за щасте нь... Воспоему славу Суражиу, а те комонь злат Суражищиев скакчет в небеси... Дому идяхом потрудышеся, тамо огинь утворджихом а ядяхом покоръм наш. Рцемо якова есте ласкоще божьска до ны а отойдемо к сну, день убо приде а темене ясть ие. Тако же дадехом десету оцем нашим, а сенту на власве... А так пребу(де)хомо слвни, яко же слвим бъзи наше а мълихомся з телесы омовлени водоу чистоу.

Slovenski prevod

Prosili smo Velesa, našega očeta, naj povzdigne v nebo konje Surože. Naj nad nami vzide Surja in zavrti večna zlata kolesa! To je naše Sonce, ki osvetljuje naše domove, pred njegovim obličjem pa zbledi sij domačih ognjišč. Temu bogu Ogniku-Semarglu govorimo: »Pokaži se, povzpni se na nebo in sveti vse do nebeške modrine …« Poimenujmo ga Ognjebog in se odpravimo na delo. Tako vsak dan, ko si z molitvijo utrdimo telo, zaužijemo jed in gremo delat na polja, kakor so bogovi zapovedali vsakemu možu: da si mora kruh prislužiti z delom. Dažbogovi vnuki, ljubljenci bogov, v desnici držite božje ralo.

Zapojmo slavo Suroži! Tako premišljujemo do večera, petkrat na dan slavimo bogove in pijemo surico kot znamenje njihove naklonjenosti in naše povezanosti z njimi. Bogovi prebivajo v Svargi in prav tako pijejo za našo srečo … Zapojmo slavo Suroži! Zlati konj Surože dirja v nebo … Ko opravimo delo, se vrnemo domov, zanetimo ogenj in zaužijemo svoj obrok. Govorimo, da nam bogovi izkazujejo ljubezen, in nato ležemo k počitku, kajti dan je minil in tema ga je pogoltnila. Tako deseti del namenimo našim očetom, stoti del pa volhvom. Tako živimo v slavi, kajti slavimo svoje bogove in molimo s telesi, umitimi v čisti vodi …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Suroža in Surja: V ruskem prevodu se pojavljata obliki Suroža (Сурожа) in Surja (Сурья). Ohranjeni sta kot imeni oziroma poimenovanji iz besedila; njun odnos in točna mitološka razlaga nista dokazano rekonstruirana za zgodnje "Slovane".
  2. Ognik-Semargl / Ognjebog: Sodobna izdaja povezuje ognjeno božanstvo s Semarglom. Različne oblike niso združene v enotno zgodovinsko potrjeno ime.
  3. Božje ralo: Ralo je orodje za oranje. Gnatjukova v opombi povezujeta podobo z zgodbo o nebeških predmetih pri Skitih; takšno primerjanje je uredniška razlaga, ne neposreden del prevedenega odlomka.
  4. Surica: Ime obrednega napitka ostaja neprevedeno; iz besedila ni mogoče zanesljivo določiti recepture ali dejanske zgodovinske razširjenosti.
  5. Svarga: Ohranjena je oblika, ki jo uporablja izdaja; prevod ne potrjuje zgodovinske pristnosti celotnega mitološkega sistema.
  6. Deseti in stoti del: V ruskem prevodu sta deleža navedena dobesedno; ni zanesljive podlage, da bi ju obravnavali kot dokaz zgodovinskega pravila dajatev.
  7. Izvor in meje: Gre za prevod sodobne ruske rekonstrukcije besedila brez preverljivo ohranjenih lesenih izvirnikov. Trope, dopolnitve in razlage izdajateljev je treba ločiti od dokazljivih virov.

Ploščica 3-B — Konec Trojanove dobe in prihod Hazarov

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Инбо къревень е сьватая крявь наше. Про то мълоуви, яко изобрящти конязи староци наша. А тако се прави пентонадесечь вещи кръз веча, а соуборитися на онь и соудити вшяку отнонску подле главноще... А тако се прави наши оци, всенк имай слово речати. А то то бляго сутратихом от хъзароу...по вещи Трояно...яки прве насадисе со сыни а внуци противне речену вечем... Борушти не имаху раде владище противне веча. Хозарсте бо идша на нь, а ти не имша воиове... Та то ростргавица бя пентосент ляты а'не укончишася скоро, а стала намо тегла хзарстиго. Ибо покуду борушти пращеся, врази на нь нелезе мнози. А внуко Траянен бя самотен со друзи меногая и бя утщен. За четре вце до Суронжец хозяры ны пояша, бо тои рди наше одозбряща, нес бо ны со кнзе одерене бря тои. Яко се отрочихом имо а сме стахом хзярсте...

Slovenski prevod

»Kri rodu je naša sveta kri!« so opominjali starešine, ko so izbirali kneze. Tako smo se petnajst stoletij ravnali po veči. Zbirali smo se na njej in presojali ravnanje vsakogar, tako podrejenega kakor tistega na čelu. Tako so upravljali naši očetje in vsakdo je smel povedati svoje mnenje … Toda to dobrino smo izgubili zaradi Hazarov po Trojanovih vekih, ko so se [knezi] prvič ustoličili skupaj s svojimi sinovi in vnuki, v nasprotju z odločitvijo veče. Borusi tedaj niso imeli druge oblasti kakor večo. Hazari so jih napadli, oni pa niso imeli bojevnikov … Ta razkol je trajal petsto let in se ni kmalu končal; njegovo breme je za nas postal hazarski jarem. Kajti medtem ko so se Borusi bojevali med seboj, so jih napadli številni sovražniki …

Trojanov vnuk je ostal sam kljub mnogim prijateljem in sovražniki so ga zajeli. Štiri stoletja pred Surožem so nas Hazari »zajeli« [nejasen izraz v predlogi], našim rodovom odvzeli [večo] ter nas in naše kneze spravili v podložnost. Pred njimi smo upogibali hrbet in vsi smo bili pod hazarsko oblastjo.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Veča: Skupnostni zbor in način odločanja, kakor ga opisuje besedilo; tega ni mogoče samodejno vzeti kot zgodovinsko dokazano petnajststoletno ureditev.
  2. Trojanovi veki in Trojanov vnuk: Izdaja Gnatjuk podaja svojo razlago teh poimenovanj; prevod imen ne enači z zgodovinsko potrjenimi osebami, državami ali natančno datiranimi obdobji.
  3. Borusi: Izdaja Gnatjuk piše Борусы, medtem ko Tvorogovov prepis kaže drugačno obliko, približno Borušti. Razlika je ohranjena kot odprto besedilno vprašanje.
  4. »Petnajst stoletij«, »petsto let« in »štiri stoletja«: Časovne navedbe so del pripovedi in jih ne smemo razlagati kot neodvisno preverjeno zgodovinsko kronologijo.
  5. [Knezi], [veča]: Oglata oklepaja označujeta pomensko dopolnitev v ruski izdaji, ne besed, ki bi jih bilo mogoče neodvisno preveriti v lesenem izvirniku.
  6. »Zajeli«: Ruska izdaja ima narekovajno obliko «пояли». Njena točna vrednost je negotova; slovenski glagol je le kontekstualna razlaga, zato ostaja označen.
  7. Surož: V izdaji je povezovan s Surožem/Sudakom in predlagano kronologijo, vendar besedilo ne omogoča zanesljive zgodovinske datacije.
  8. Problem prepisa: Tvorogov pojasnjuje, da je bila ploščica 3-B v Žar-ptici objavljena v dveh delih; začetek drugega dela manjka v strojnopisu M, oznake poškodb pa niso povsod usklajene z zgodnjo objavo Ž. Sodobni ruski prevod teh negotovosti ne odpravi.
  9. Prestavljeni sklep o Surožu: Po opombi Gnatjukovih (2011, str. 33) sklepni odlomek, ki se začne s časovno navedbo »štiri stoletja pred Surožem«, ne pripada ploščici 3-B; urednika sta ga sem vključila po vsebinski presoji. V slovenskem prevodu je ohranjen na mestu izbrane izdaje, kar ne potrjuje njegove prvotne lege.

Ploščica 4-A — Skotenj in Hazari

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Почасе живот трудень... А то бяше в ступех болярин Скотень, тый бо не подлегше до хъзар. Бя иронисти, од ирони помоци просяй, а тоие комоньства досилаяй, а бяша хъзаршти отърщени. Ина боярушти остасе под хъзяршти, кии бо долезша до града Кивска и тамо уседшесе... Ти же руштичи, коя не волиша подо хъзаршти, идша до Скотене, а и тако русь се търловаша околе... Ироншти нехаши свикове наша, одерень не беряй, а тако остави русоум живот русек. Хъзярсштии беряху до работе своя одерень а дцки а жени велице зле биа а творай зло. Ото убо годь грябо налезе на русь околу Скотене. А тый измечися, а пращурове наша потягоша на нь. Таде комоньства иронште утърче а росбияй годь. Рострщени бяша годьсшти а беже с поле. То бо крев бо ршта се лила, а чермна земе бя. Перунами рострсще русь земе годьску а мечеми зници всяка, и земе ихвеме сия до сва притче... А оту бъ хъзаршти пояша ны веча стратень, а налезохша на ны. И ту бо рушти увржешесе до бране яко леви, а рекша: «Порпадохом бо, яко же Перун про нас не дба». И тый има поможаше, а годь бя ураждена, а хъзаршти первее укоуси прахоу, бяша первеи рострщени. А то русь зетхла дых а рце: «И цо ще буде?» Хъзяршти бо утекоша до Влзи о Дону а Дончу, тамо страм имяй. Усбеша воиа ихо вергоша земе мечи свои а текша околунь очеси. Тоикрате годь сместисе а отоиде до полуноце а тамо изгмизе идяй дале. Русь бо устрися до се земе взя тоия до русек роук а ренци сва пдутърше а рекша: «Приде убо милостыни час божеськ! А хвалимо Дажьба ншиго а Перуна златуса, иже бя со ны!» А тако первеи спояша славу бозем на земе чужсьтей а рекша Русколунь таие земе. А тамо се потщися вельце абыстя оутвъритишесе земи нашией... Хъзяришти убо ища до земь потиете ина коли Кииве а Велзи Русколунь боясе утъвърди на Дончи по годи.

Slovenski prevod

Začelo se je težko življenje … V stepah je živel bojar Skotenj, ki se ni podredil Hazarom. Bil je Ironec in je Ironce prosil za pomoč. Ti so poslali konjenico in Hazari so bili odbiti. Drugi bojarji so ostali pod hazarsko oblastjo. Hazari so prodrli v kijevski grad in se tam naselili. Tisti Rusi, ki niso hoteli biti pod Hazari, so odšli k Skotenju in se naselili okoli njega. Ironci niso posegali v naše običaje, niso nam nalagali dajatev in so Rusom dovolili živeti po njihovem izročilu. Hazari pa so za svoja dela jemali sužnje, pretepali žene in otroke ter počeli veliko zlo. Tedaj so Goti, ki so ropali, napadli Rus, zbrano okoli Skotenja. Ta je ukazal prijeti za meče in popeljal naše praprednike nadnje.

Ironska konjenica je planila na Gote in jih porazila. Goti so bili razkropljeni in so bežali z bojišča. Tam je tekla ruska kri in zemlja je postala škrlatna. Rus je s »peruni« razbila gotsko deželo, z mečem pokončala vsakogar in njihova ozemlja pridružila svojim. Tedaj so nas, ki smo izgubili večo, Hazari »zajeli« in nas napadli. Rusi so se pognali v boj kakor levi in govorili: »Pogubljeni bomo, če nam Perun ne pomaga!« In pomagal je: Goti so bili poraženi, Hazari pa so prvič okusili prah in bili prvič premagani. Rus si je oddahnila in rekla: »Kaj nas še čaka?« Hazari so zbežali proti Volgi, Doncu in Donu ter tam doživeli sramoto. Njihovi bežeči bojevniki so metali meče na tla in tekli, kamor jih je neslo.

Takrat so se Goti premaknili proti severu, se umaknili in odšli še dalje, dokler niso izginili iz teh krajev. Rus pa je stopila na ta ozemlja, jih vzela v svoje roke, si obrisala roke in rekla: »Prišla je ura božje milosti! Slava našemu Dažbogu in zlatobrkemu Perunu, ki sta bila z nami!« Tako smo prvič na tuji zemlji zapeli slavo bogovom in tej deželi dali ime Ruskolanj. Tam smo vložili veliko truda, da bi jo utrdili kot svojo zemljo. Hazari pa so zatem poleg Kijeva iskali druga ozemlja ob Volgi. Bali so se poseči v Ruskolanj in se po Gotih ustalili ob Doncu.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Skotenj (Скотень). Ime lika iz pripovedi. Izraz bojar ohranja poimenovanje ruske izdaje; ni dokaz zgodovinsko izpričane ustanove ali osebe v opisanem obdobju.
  2. Ironci (иронцы). Gnatjukova jih v svoji opombi povezujeta z Alani in današnjimi Osetinci. To ostaja izdajateljska identifikacija, zato je ime v prevodu ohranjeno kot Ironci.
  3. Rus / Rusi. Imena sledijo pripovedi; ne pomenijo današnje države Rusije ali neposredno dokazane etnične kontinuitete.
  4. »Peruni« (перунами). Nenavadna množinska oblika v ruskem prevodu. Lahko nakazuje gromove oziroma orožje, povezano s Perunom. Izraz je namenoma ohranjen v narekovajih, namesto da bi mu pripisali določen pomen.
  5. »Zajeli« (»пояли«). Gnatjukova izraz označujeta z narekovaji; njegov natančen pomen v domnevni predlogi ni gotov. Prevod je približen in ga je treba ob poznejši tekstološki reviziji ponovno preveriti.
  6. Veča. Skupnostni zbor; izraz ohranja pomen iz uporabljene izdaje, ne potrjuje pa pripovedi o konkretnem ustavnem redu.
  7. Zlatobrki Perun. Prevod ruskega Перуну златоусому. Tvorogov opozarja, da se del te zveze v zgodnjih prepisih razlikuje; pri nekaterih različicah je njena razširjena oblika vprašljiva.
  8. Ruskolanj (Русколань). Zemljepisno-politično ime iz besedila, brez zanesljive identifikacije z dejansko zgodovinsko deželo.
  9. Kijev, Volga, Donec in Don. Kraji so navedeni kot del pripovedi. Njihov sočasni nastop ne omogoča samodejne zgodovinske datacije.
  10. Besedilna kritika. Tvorogov za ploščico 4-A navaja pomembne razlike med zgodnjima pričevanjema, vključno z mestom o Hazarih in obliko zveze s Perunom. Ta slovenska različica sledi ruskemu prevodu Gnatjukovih, zato ni samostojna kritična rekonstrukcija domnevnega izvirnega besedila.
  11. Meja odlomka. Ploščica 4-A se v uporabljeni izdaji zaključi z umikom Hazarov in omembo Donca. Ploščica 4-B se začne z odlomkom o ujetnikih; njeno besedilo tukaj ni vključeno.

Ploščica 4-B — Osamosvojitev plemen in Goti

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Многая емщи идша с ониа, такожде потриуждаяй сеа от тоиа, бяше ти вольна а зуровене о пращури. Влесо бо научи тоиа земе рати а зърно сеяти, так убо ища тыи пращури огнишанама стати а быти земетрудици. Рцемо бо яко се рече в наши земе, а нено яко гръци, жадишасе о руштеиен зе куорости ти булгарщи по(д)чиняти а нуже сва. Скът въдишие сва во полех злачнех, а изобряйти имай од све старотце од роду до роду, тако се прави. За десенте векоу забыша овае сва, а тако роди жияти особице племены... Се зыват те поляни, свередзи а древляны, то убо суте вши русшти од рускоулнуни, а не имай оделен ести, яко сумь, весе а чудь, а отуде приде на Русь усобица. За другу тынсенце леты подпадьше роздялу а убудесе самотносще, а ста одерень чюжим робити. Наперве годи, якова крепще ю дерща, а на друзе хъзярином, яко тые зобиявишася с каганом, а то нерадением нашиим. По перве истоу гостема на Руси, о началу бяста велрещива, а потудь сташа злие а рушити утлучити ста. Рекоста тои: «Камо грядьмо од оная, камо живот вольн обрящемо? Есьмы влице сиры, а ренка божьска од насе отврати...». А тако на двадесенте тысенце летех не могоша соутворяшитесе до Русе. А тамо приде върязи а бере ту... Беста она сынове влци. Русь бо твърися од полуноче, за се же не имахом можености... В лесех илмерштех соутвори а тамо есь. Киеви же дана часть мала, тамо бо уседшеся ворязи, иже соуте хищници. Повенстве Свентояржи, да узремо зрацительни того ту боляра, гордину нашего, яки порази годь со Скотицем... А бя тая славная деяня од пренходу слвенсти люде на Русе десенте статретшиго лета... Бо нагле а грябе налезе на ны... Тенде Свенторе бя едино то кнези...иже изборша борусичи а рузколуни...А тоие взеньше рузколуне а борусе, измечиша я иде на годь од Воронженца... Бя тамо десент теме изборня бояноув комоньсте николи же пеша. А тако се вържешеся на нь. Сеча бя зла а крентка, а тая се узуржила до вчере. А бя по годи.

Slovenski prevod

Mnogo ujetnikov je šlo z njimi, z Rusi, in tudi Rusi so zaradi njih veliko pretrpeli, kajti ti ljudje so bili svobodoljubni in sovražno nastrojeni do naših praprednikov. Veles jih je naučil orati zemljo in sejati žito. Zato so si prapredniki prizadevali postati ljudje ognjišč in poljedelci. Tako govorimo, kakor se govori v naši deželi, ne pa kakor Grki, ki zaradi koristi hlepijo po Rusi in jo hočejo — kakor Bolgare — podrediti svojim potrebam … Svojo živino smo vodili na rodovitne pašnike in iz roda v rod izbirali starešine, očete rodu. Tako smo se upravljali. Toda v desetih stoletjih smo pozabili, kdo je naš, in rodovi so začeli živeti ločeno, vsak kot svoje pleme.

Imenujejo se Poljani, Severci in Drevljani, vendar so vsi Rusiči, potomci Ruskolancev, in se ne bi smeli ločevati med seboj, kakor Sum, Ves in Čud. Od tod je prišla v Rus medsebojna razprtija … V drugem tisočletju smo se razdelili, izgubili samostojnost in morali upogibati hrbet pred tujci. Najprej pred Goti, ki so nas hudo izkoriščali, nato pred Hazari, ko so prišli s svojim kaganom. Vse pa se je zgodilo zaradi naše malomarnosti … Sprva so prihajali v Rus kot trgovci. Na začetku so bili zelo zgovorni, potem pa so postali hudobni in začeli zatirati Rusiče. Ti so govorili: »Kam naj odidemo pred njimi? Kje bomo našli svobodno življenje?« Bili smo kakor sirote in božja roka se je odvrnila od nas …

Tako v drugem tisočletju nismo zmogli stopiti skupaj in oblikovati Rus. Nato so prišli Varjagi in si jo vzeli. Bili so »volčji sinovi«. Rus se je sicer vselej znova obnavljala s severa, po tem pa nismo več imeli možnosti … Zbrali smo se v ilmenskih gozdovih in tam prebivamo. Kijev je prispeval le malo ljudi, ker so se tam naselili Varjagi, ki so bili roparji … Pripovedujmo o Sventojarju, da bi lahko videli podobo našega bojarja in junaka, ki je skupaj s Skotičem premagal Gote … To je bilo slavno dejanje v tisočtristotem letu od prihoda Slovenov v Rus … Ko so nas Goti, roparji, nepričakovano napadli, je bil Sventojar edini knez, ki so ga izvolili Borušiči in Ruskolanci.

Zbral je Ruskolance in Boruse, jih oborožil in jih iz Voroňežca popeljal nad Gote. Tam je bilo deset tem izbranih konjeniških bojanov in niti enega pešca. Napadel jih je. Boj je bil silovit in kratek, trajal pa je do večera. In Goti so bili poraženi.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Ujetniki: Začetek izdaje Gnatjuk pravi, da so z Rusi hodili številni ujetniki, zaradi katerih naj bi Rusi trpeli. Razmerja med osebami besedilo ne pojasni dovolj jasno; protislovja nisem odpravil s prirejanjem.
  2. Veles in poljedelstvo: Gre za trditev besedila o mitološkem učitelju poljedelstva, ne za zgodovinsko dokazilo.
  3. Ognjiščani in starešine: Огнищане je preneseno opisno kot »ljudje ognjišč«; стар-отцы kot »starešine, očetje rodu«. Natančen družbeni pomen ni zanesljiv.
  4. Poljani, Severci, Drevljani: Imena skupin so ohranjena po uporabljeni izdaji. Trditev o njihovem skupnem izvoru iz Ruskolanje ostaja notranja trditev pripovedi.
  5. Sum, Ves in Čud: Oblike so ohranjene kot etnonimi, ne kot sodobne identitete. Razlaga primerjave o ločevanju skupin je negotova.
  6. »Drugo tisočletje«: Časovna oznaka je povzeta po Gnatjukovih. Njuna opomba jo razlaga drugače od dobesednega sodobnega pomena; ni zanesljiva datacija.
  7. Varjagi, »volčji sinovi«: To je označba iz pripovedi, ne nevtralna zgodovinska opredelitev Varjagov.
  8. Sventojar in Skotič: Ruska izdaja Gnatjuk 2011 zapisuje СВЕНТОЯР / Свентояр; prejšnja slovenska oblika Sventogor ni sledila uporabljeni predlogi. Ime Skotič je ohranjeno po njej. Skotiča ni mogoče brez dodatne utemeljitve enačiti s Skotenjem iz ploščice 4-A.
  9. Voroňežec: Zapisano kot ime kraja v besedilu. Ne enačim ga samodejno z današnjim Voronežem.
  10. »Deset tem«: Gnatjukova v opombi тьма tu razumeta kot tisoč in omenjata deset tisoč bojevnikov. V glavnem prevodu je ohranjen izraz iz predloge; številčna razlaga je negotova.
  11. »Bojani«: V izvirni ruski razlagi конные бояны. Imenovanje ni povsem jasno; zato je ohranjeno in ni samovoljno zamenjano z »vojaki« ali »pevci«.
  12. Poškodbe in različna branja: Oleg Tvorogov za ploščico 4-Б navaja poškodovane dele ter razlike med pričama Ž (Žar-ptica) in M (Miroljubov). Besedilo Gnatjukovih je interpretativno povezano; prav zato ga ne označujem za neposreden kritični prevod izvirnika.
  13. Meja 4-Б/4-В: Stavek »In Goti so bili poraženi« je zadnji stavek 4-Б v izdaji 2011; naslednja ploščica 4-В se začne spodaj na tiskani strani 41.
  14. Jezikovne podrobnosti A12: Rusko велеречивы ne pomeni nujno, da so trgovci govorili prijazno ali prepričljivo; zadržani prevod »zelo zgovorni« ne dodaja te namere. Zveza »enotne Rusi« je dodajala besedo, ki je ruski prevod na tem mestu ne vsebuje. Pri пребываем там je pomemben sedanjik: pripovedovalci trdijo, da tam še prebivajo.
  15. Čas bitke: Zveza »v tisočtristotem letu« sledi razlagi Gnatjukovih. Njuna približna datacija v leto 675 temelji na dodatnih kronoloških predpostavkah, ne na neodvisnem zgodovinskem dokazu.

Ploščica 4-V — Knez Krivorog

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Русь бо усрися на земе тую до сь. О той час идша до Кииву върязи со госте а бияху хъзяри. А каган хъзярсштий рече до Скотень помоце помоляй. Одвъргне тая Скотень а рече убо си поможешете сами све. Вечо русколунье ималша деяти, коли сва то врожица сила иде до земе Ворженце. Воронженец бя древель за многая веци уставена, окремлен од налезения на около... А та въряжина иде до Воронженце а поя тый. Тако се усендласе русь огрождена оде западу суне. А шед ини до сури на полдене, а Суражьград утвржаша у мория иже гръци имай. Тамо кряпиша град Суражь Билоярь Криворг, бя той час конензь руштиа. Бел голомбь пущашет, камо той лете, тамо ити. А той лети на гръце. Криворг налезе на нь а ростръща тая. Ту бо гръци яко лиси осцастем вртевай, даяще Кривргу злъто руно а комоньце стребне, абы Криврг се удржи на Сурожи, они же гръци бяшти на Колунех. Криврг догодися а бысте Русе отворжчена тамо. А такожде гръци навержгоша на нь бояноув во железех а побияши я. Велька вържена есь крев руштиа до паудои, а несць стеньга бя русицом. Илирмоще речаша же сте глупици а сьме притечемо до вы поможяшети... Потщемося на памет ихо, яко све земе руську удобиша, а есве наше староцтво, яки бо стратили силы (за) Русь, а кряве ихо удобиша земе наше... Сущи бо богуни, яки со Перуном делящуша на кувендла мечи сва до враг иних. Мы же имо помолихомосе намо у помоци...

Slovenski prevod

Rus se je ustalila na teh ozemljih in tam ostala vse do današnjih dni. V tistem času so v Kijev skupaj s trgovci prišli Varjagi in premagali Hazare. Hazarski kagan se je tedaj obrnil na Skotenja in ga prosil za pomoč. Toda Skotenj je njegovo prošnjo zavrnil in dejal:

»Pomagajte si sami.«

Ruskolanj je sklicala večo, ko se je sovražna sila odpravila nad Voroňežec. Voroňežec je bil staro naselje, zgrajeno pred mnogimi stoletji in zavarovano pred napadi iz okolice. Toda sovražniki so prišli do Voroňežca in ga zavzeli. Tako je Rus ostala odrezana od zahoda, od strani, kjer zahaja sonce. Drugi so odšli proti jugu, v smeri opoldanskega sonca, in se ustalili v Surožu, mestu ob morju, ki je bilo pod oblastjo Grkov. Tam je Belojar Krivorog, ki je bil tedaj knez Rusov, utrdil mesto Surož. Izpustil je belega goloba, da bi jim pokazal pot: kamor bo poletel golob, tja naj gredo. Golob pa je poletel proti Grkom. Krivorog jih je napadel in porazil. Tedaj so Grki kakor lisice začeli zvijačno mahati z repi.

Krivorogu so ponujali zlato runo in srebrne konje, da bi ostal v Surožu, oni, Grki, pa bi prebivali v Golunju. Krivorog je privolil in Rusi so tam ostali izpostavljeni. Nato so Grki nadnje poslali v železo odete bojevnike in jih porazili. Mnogo ruske krvi je bilo prelite na zemljo in nihče ni mogel prešteti žalostink Rusov! Ilmerci pa so dejali, da smo neumni, saj bi nam bili priskočili na pomoč. Zato počastimo spomin na tiste, ki so padli v rusko zemljo, in na naše starešine, ki so v bojih z našimi sovražniki dali vse svoje moči za Rus. Njihova kri je oplodila našo zemljo! Zdaj so boguni, ki skupaj s Perunom kujejo svoje meče proti novim sovražnikom. Mi pa se jim bomo obračali z molitvami, da bi nam prihajali na pomoč …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Rus: Poimenovanje skupnosti in dežele je ohranjeno po ruski predlogi. Ne pomeni samodejnega enačenja z današnjo Rusijo.
  2. Varjagi in Hazari: Dogodki so predstavljeni tako, kot jih pripoveduje besedilo. Njihovo zaporedje ni neodvisno zgodovinsko potrjeno.
  3. Skotenj: Ime se pojavlja tudi v ploščici 4-A, kjer nastopa kot nasprotnik hazarske oblasti.
  4. Voroňežec: Ohranjen je zapis iz uporabljene izdaje. Ne gre za dokazano identifikacijo z današnjim Voronežem.
  5. Zahod in opoldansko sonce: Gre za opisovanje smeri po položaju sonca. Opoldansko sonce označuje jug.
  6. Belojar Krivorog: Gnatjukova uporabljata poimenovanje Белояр Криворог. Tvorogovov kritični prevod na tem mestu navaja Bolgarin Krivorog. Razlika je pomembna in ni razrešena.
  7. Beli golob: V pripovedi je ptica uporabljena kot znamenje, ki določa smer nadaljnjega pohoda.
  8. Zlato runo in srebrni konji: Dobesedno sta ohranjeni podobi iz ruske izdaje. Gnatjukova v opombi predlagata, da gre za zlate in srebrne kovance s podobami ovnov in konj. Tega nisem vključil v glavno besedilo, saj gre za interpretacijo.
  9. Golunj: Ime kraja je ohranjeno v obliki iz ruske predloge. Njegova identifikacija ostaja negotova.
  10. »Ostali izpostavljeni«: Rusko были открыты dobesedno pomeni »bili so odprti«. Prevod izpostavljeni je pomenska rešitev glede na nadaljevanje pripovedi o napadu Grkov.
  11. Kri in zemlja (A12): Rusko кровь их удобрила землю нашу izraža, da je kri zemljo pognojila/oplodila, ne le napojila. Izbrana je nekoliko bolj literarna »oplodila«; dobesednejše je »pognojila«.
  12. Bojevniki v železu: Ruska izdaja uporablja zvezo боянов в железе. Izraz sem razumel kot bojevnike v železni bojni opremi, vendar njegovo natančno branje ni povsem zanesljivo.
  13. Ilmerci: Poimenovanje skupine, ki se pojavlja tudi v predhodnih ploščicah. Besedilo ji pripisuje pripravljenost pomagati poraženim Rusom.
  14. Boguni: Gnatjukova izraz богуны pojasnjujeta kot богоугодные люди, torej »bogovom ugodne ljudi«, ne »bogovom podobne ljudi«. Njuna razlaga padlih bojevnikov kot nebeške vojske je komentar izdajateljev, ne neposredna zgodovinska potrditev verovanja. V glavnem prevodu ostaja izraz boguni.
  15. Razlike med prepisi: Tvorogov opozarja na različice med objavo v reviji Žar-ptica (Ž) in Miroljubovovim prepisom (M). Posebej se razlikujeta del o Hazarih in razporeditev zadnjih vrstic. Zato prevod predstavlja razumevanje izbrane izdaje, ne dokončnega kritičnega besedila.

Ploščica 4-G — Surož, Grki in selitev proti Kijevu

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Сурожиу бо святоу быти над ны. А идемо камо виждемо земе, гориа а луцемория. А и то всенко ден ко бозем зрящемо, яков иесь свет, его же речемо Перун, Дажбо, Хорс, Яр и ино имены. Тако спевахом слву бзем а живехом милостиу божську, донежде живота се гонзимо. Сурожа бие врази наша, иже соуте на теме зи ями ползщими а гръзяши суте намо болем, а Моръм, Марою, а концем живота всенщским. Явитисе бгу силну а бияти тем мечем молниим, и та издхне. Суриа свети на нь а до нь а видимо всящская. Перве бо слва Суриу стл у дидуе, темь иждене злая. Из тея теме издыся издыбшесе зло племено дасуво, а то зло племено на пращури наша натече и налезе, и яся мнозе утчени а умаржени. А той Орие старотець рече: «Идемо од земе тоя, идеже хуние наша братчи забиуть. То бо то крвиви ощасти зверши скоти наша крадши а деци збияши». А то бо то староцець рек, а течахом до иния земе, якова тече меды и млецима, а иесь та земе. А течаху вси и сынове трие од Орию, бяше ти Кие, Пащек а Горовато, окудь трие славни племены истекша. Сынове бяши хъробрие, водчи дроужином, а тако се седше на комония а течаху. За нь еде дружины младенчи, скоти, крави, повензы бычи а овщи, течашети децки, староци, матере, жени, якожде маръние люди. А тако идеша до плоудне, до морея, мечема разиша врзи. Идша до Горе Въликия а до пуди травния, идеже бяшети злакоум мнозема. Тамо се усевсе Кие, иже бяш строищем Кииву, та то бя стл русек. Многия крве стоиша тый оход слвяном. Антие небрегоша злом а текъшя, камо Орие рексте, инбо крвень е святая. А крявь наше про то рчеше, же сьмы вси есьме русичи. Не слоухатесе вразем, иже рекут несте доблия, од оце Орие идемо а той...

Slovenski prevod

Naj bo svetloba Suroža nad nami! In gremo tja, kjer vidimo zemljo, gore in morski zaliv. Vsak dan obračamo svoj pogled k bogovom, ki so Svetloba; imenujemo jo Perun, Dažbog, Hors, Jar in še z drugimi imeni. Tako pojemo slavo bogovom in živimo po njihovi milosti, dokler ne izgubimo življenja. Surož premaguje naše sovražnike, ki lezejo iz temne jame in nam grozijo z boleznimi, Morom, Maro in vsakršnim koncem življenja. Toda prikaže se mogočni bog, z mečem bliska udari temo in ta izdihne. Surja sije k nam in na nas, zato vse vidimo. Prva slava Surji se je vzdignila med našimi dedmi, ki so pregnali zlobno temo.

Iz te teme je prišlo in se dvignilo zlo pleme Dasunov. To zlo pleme se je zagnalo nad naše praprednike in jih napadlo; mnogi so bili ujeti in ubiti. Tedaj je stari oče Orij dejal:

»Odidimo iz te dežele, kjer Huni ubijajo naše brate. Te krvave, repate zveri kradejo našo živino in ubijajo otroke.«

Tako je rekel stari oče in odšli smo v drugo deželo, tisto, kjer tečeta mleko in med, kajti takšna dežela obstaja. Odšli so vsi, tudi trije Orijevi sinovi: Kij, Pašček in Gorovato. Iz njih so izšla tri slavna plemena. Sinovi so bili pogumni in vodili so bojne družine. Zajahali so konje in se odpravili na pot. Za njimi so šle mlajše čete, z njimi pa živina, krave, vozovi z voli in ovce. Na vozovih so potovali otroci, starci, matere, žene in bolni ljudje. Tako so šli proti jugu, k morju, in z meči sekali po sovražnikih. Prišli so do Velike gore in v travnate doline, kjer je raslo mnogo žitnih rastlin. Tam se je naselil Kij, ki je zgradil Kijev, ta pa je postal ruski prestolni kraj. Ta odhod je Slovene stal veliko krvi.

Anti se niso menili za zlo in so hodili tja, kamor je kazal Orij, kajti kri sorodstva je sveta. Naša kri pa govori, da smo vsi Rusiči. Ne poslušajte sovražnikov, ki govorijo hudobno — izviramo od očeta Orija.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Surož in Surja: Besedilo uporablja obe imeni v prizorih, povezanih s svetlobo oziroma soncem. Surož se v drugih ploščicah pojavlja tudi kot zemljepisno ime. Tu oblike ne enačim samodejno z zgodovinsko izpričanim božanstvom ali mestom.
  2. Svetloba in božja imena: Gnatjukova v tej povedi povežeta Svetlobo z imeni Perun, Dažbog, Hors in Jar. Gre za izjavo v besedilu, ne za neodvisno potrjeno enotno zgodovinsko teologijo "Slovanov".
  3. Mor in Mara: Poimenovanji iz predloge sta ohranjeni kot personificirani nevarnosti ob bolezni in smrti. Ne določam jima zanesljivega mesta v zgodovinskem "slovanskem" panteonu.
  4. Dasuni: V ruski izdaji je oblika дасуни. Gnatjukova jo v opombi povezujeta s Huni, medtem ko Tvorogovov kritični prevod za ustrezni del uporablja drugačno branje (zlo pleme dakovo). Identifikacija ni razrešena.
  5. Huni in »repate zveri«: Izraz sledi izbrani ruski izdaji; »repate zveri« je sovražno označevanje v pripovedi, ne stvarni opis prebivalstva. Gnatjukova ga poskušata pojasniti z oblačilnimi dodatki, kar je njuna interpretacija.
  6. »Kjer tečeta mleko in med«: Ohranjena je ustaljena prispodoba za bogato, rodovitno deželo.
  7. Orij in trije sinovi: Imena so v uporabljeni ruski izdaji Кий, Пащек, Горовато; zato so prevedena kot Kij, Pašček in Gorovato. Nisem jih samodejno nadomestil z različicami imen iz drugih izročil.
  8. Mlajše čete: Rusko младшие дружины lahko pomeni mlajše vojaške spremljevalce ali bojne skupine; ne gre nujno za mlade družinske člane.
  9. Velika gora: Gnatjukova v opombi predlagata kavkaški Elbrus. Ta identifikacija je njihova hipoteza in je v glavnem prevodu nisem prevzel.
  10. Kij in Kijev: Trditev, da je Kij zgradil Kijev po opisani selitvi, je del pripovedi. Iz nje ni mogoče izpeljati zanesljive datacije nastanka Kijeva ali zgodovine zgodnjih "Slovanov".
  11. Anti in Rusiči: Imeni skupin sta ohranjeni po izbrani predlogi. Povezave med njima in Orijevim domnevnim rodom niso neodvisno potrjene.
  12. Meje in poškodbe prepisa: Tvorogov pod oznako 4г dokumentira večja odstopanja med zgodnjo objavo v reviji Žar-ptica (Ž) in Miroljubovovim prepisom (M), vključno z oznako »besedilo poškodovano«. Začetek Tvorogovovega kritičnega odlomka ni enak začetku celote, kot jo pod 4-Г sestavita Gnatjukova. Zato je besedilo prevod njune uredniške različice in ne neodvisno potrjena kritična rekonstrukcija.

Ploščica 5-A — Pripoved o selitvah

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
О пондробенце се зачати намо тои о колы рчемо. Тако ижде ляты до Диру за тенсенце пенте ста идоша прады нашы до Гуре Карпанеске, а тамо се оседнеша а живя кладно. То бо роди сен правишася од оци родци, а старенце родоу бя Щк, одо ириян той буоще. Паркун бо ны сен благоволяшлен, бо то утщехомсы, а тако сец бяш живут пенте ста ляты. А тамо отчехом сен до восходяцу суне а идехом до Ньпре. Та бо риека есе до морнже тецияй, а то полуноце сядше на не, а сен именова Непре Препенте, яко бо вутце. А тамо осендешя а пенто сент ляты вче сен правиша сен, а тако бозема хранивен одо многиа, рьчесо язенце. Илмерув бяша мносте тамо оседицы огнищаны. А тако бо скотиа сен венденце во ступыя, и тамо тако бозема сен хранити можяше, яко рцеви од ехнеа у Пенжи, ящети многа злато а богаце живхоста.

Slovenski prevod

Če že pripovedujemo, začnimo pri podrobnostih. Tako so tisoč petsto let pred Dirom naši pradedje prišli h Karpanskim goram, se tam naselili in živeli v miru. Rodovom so načelovali očetje, pripadniki teh rodov, starešina rodu pa je bil Šček izmed Arijcev. Parkun nam je bil naklonjen in razširili smo se; tako smo živeli petsto let. Potem smo krenili proti sončnemu vzhodu in prišli do Nepre. Ta reka teče v morje. Ob njej smo se naselili na severu in Nepro imenovali Pripjat, kakor so jo imenovali tudi očetje (Petrečje). Tam smo se nastanili in petsto let odločali na veči. Bogovi so nas varovali pred mnogimi, imenovanimi »pogani«.

Tam je bilo mnogo Ilmercev, stalno naseljenih ognjiščanov. Tako smo gnali živino po stepah in bogovi so nas varovali, kakor naj bi nam bilo v Penži napovedano: da bomo imeli mnogo zlata in živeli v izobilju.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Dir: Ime iz pripovedi, navadno povezano s kijevskim Dirom. »Tisoč petsto let pred Dirom« je notranja kronološka trditev besedila, ne zgodovinsko potrjena datacija selitve.
  2. Karpanske gore: Ruska izdaja pravi Карпанские горы. Izdajatelja v opombi domnevata, da bi lahko šlo za Kavkaz, vendar tega ni mogoče potrditi. Besedila ne popravljam v geografsko določen Kavkaz ali današnje Karpate.
  3. Rodovi in očetje: Отцы-родичи pomeni približno očete oziroma rodovne predstavnike. Izraz sam ne potrjuje konkretne zgodovinske politične ureditve.
  4. Šček izmed Arijcev: Ruska predloga ima Щек из арийцев; v Tvorogovovem kritičnem prepisu je branje osebnega imena in izvora manj jasno (щеко од ориан). »Arijci« tukaj označuje izraz iz sodobne izdaje, ne sodobne rasne kategorije in ne dokazano etnično identiteto.
  5. Parkun: Ime ohranjam brez samodejnega enačenja s Perunom ali Perkunom. Tvorogov dokumentira, da je bila v zgodnji objavi pri besedi паркун dodana razlaga »verjetno Perkun«.
  6. Razširili smo se: Prevod ruske zveze мы растеклись. Kritični prepis dopušča drugačno besedno delitev in razlago; nekateri prevajalci isti odlomek povezujejo tudi s Čehi.
  7. Nepra, Pripjat in Petrečje: Ruska različica nenavadno pravi, da so »Nepro imenovali Pripjat«. To protislovje oziroma nejasnost ohranjam, namesto da bi ga tiho popravil. Пятиречье (Petrečje, »petrečje/pokrajina petih rek«) je izdajateljska razlaga v oklepaju.
  8. Veča: Skupnostni zbor, ki naj bi v pripovedi vodil skupnost petsto let; trajanje in oblika oblasti nista neodvisno potrjena.
  9. »Pogani« / Jazigi: Gnatjukova uporabljata язычниками (pogani), Tvorogov pa v kritični razlagi языгами (Jazigi). Razlika lahko spremeni pomen iz verske oznake v ime ljudstva. Zato izraz v prevodu izrecno pripisujem izbrani izdaji.
  10. Ilmerci in ognjiščani: Ильмерцы so poimenovanje skupine iz besedila; огнищане so pripadniki ustaljenih gospodinjstev/naselbin, natančen pomen pa je negotov.
  11. Penža: Ruski Пенжа/Пенже je nejasno krajevno ime. Gnatjukova predlagata povezavo s Pandžabom, vendar je ta razlaga hipotetična in ni vnesena v prevod kot dejstvo.
  12. Poškodba in različice: Tvorogov navaja, da je bila ploščica 5a v Žar-ptici objavljena dvakrat, enkrat brez delitve in drugič z delitvijo besed; na enem mestu je označena nečitljiva črka, na drugem poškodba domnevne ploščice. Ruski prevod Gnatjukovih je zato uredniška interpretacija, ne preverjen prepis starodavnega izvirnika.

Ploščica 5-B — Germanareh in medplemenski odnosi

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Сице се иензенце одовратишасе до полудене а само нехаяй ны. А тако идша на ведне скотиа а говяда сва, и веща ту птицы сряща мноства течияшети Доне. А ти то галча и врани од яди летяй, а бясте яде велика во ступиах. То б тои племены костобце налязяй а сице отвержити раны многая а крве лияша, ту внезапы главе сякша врзиам свема, а тоия суте враны ядла. А тако Стрибы свищащуте во ступиах, а Боряе гундяшете до полунще, небеспенцетеся ны. Бя ту сеча велика - ензице а кустобце се разити со злые утечеце а воры говяд нашех. А тако бяшет уборица тая о двасто ляты, а наше родиче течяшети до ляши, пребендены суте а тамо сядша. За сты ляты бяши тамо годе Иерменрехе а се злобящи на ны, а ту бяша уборце влика, а годе бя потснена а отрцена до Донче а Доне. А Иерменрех пияй вина любыбратресте позе воявенде нашы. А тако се утворжешетися бя живуте нове.

Slovenski prevod

In tako so Jazigi krenili proti jugu in nas pustili same. Gnali smo svojo živino in bike, tam pa zagledali množico preroških ptic, ki so priletele z Dona. To so bile kavke in vrane, ki so se vračale s krmišč — v stepah je bilo veliko hrane. Tam so plemena Kostobokov napadla [Jazige], jim zadala mnogo ran in prelivala kri. Sovražnikom so nenadoma sekali glave, vrane pa so se hranile z njimi. Stribog je žvižgal po stepi, Borej pa je bučal s severa in nas vznemirjal. Tam je divjala velika bitka: Jazigi in Kostoboki so se srdito bojevali; ob begu so [nejasno kdo] kradli naše bike. Ta vojna naj bi se odvijala dvesto let pred našim časom. Naši rojaki so odšli k Ljahom in se tam naselili. Sto let pozneje so se pojavili Goti Germanariha in postali sovražni do nas.

Po veliki bitki so bili Goti potisnjeni nazaj in pregnani proti Doncu in Donu. Germanarih je z našimi vojvodi pil vino bratstva. Tako je bilo vzpostavljeno novo življenje.

Pripadajoči poškodovani odlomki (»Oskolki«)

Od časa do časa … se rojeva … med nami …
in [so] povezani vse do same smrti …

Kritične in prevajalske opombe

To je samo tisti kratki odlomek, ki ga Gnatjukova natisneta pod naslovom »ОСКОЛКИ« na strani 49. Vrstic ni mogoče zanesljivo povezati v eno slovnično celoto. Širšo evidenco domnevnih fragmentov ploščice 5 vsebuje Tvorogov; ni pravilno trditi, da sta ti dve vrstici že celoten korpus vseh fragmentov.

  1. Jazigi: Ruska izdaja ima языги. Ime ohranjam kot etnonim iz predloge, ne kot zgodovinsko dokazano identifikacijo vseh udeležencev pripovedi. V ploščici 5-A je isti vsebinski sklop v izdaji razlagan drugače.
  2. Preroške ptice: вещих птиц je v ruski predlogi izraz za ptice s preroškim oziroma znamenjskim pomenom; tu gre predvsem za kavke in vrane. Preroške narave ptic ne razumemo kot dejstvo.
  3. Kostoboki: Poimenovanje je prevzeto iz predloge. Identifikacija s katero izmed zgodovinskih skupin, znanih pod podobnimi imeni, ostaja predmet razlage in iz samega besedila ni dokazana.
  4. »Napadla [Jazige]« in »kradli naše bike«: Rusko pojasnilo v oklepaju (на язей) je izdajateljska dopolnitev, zato je v slovenskem prevodu v oglatem oklepaju. Pri opisu sekanja glav in kraje živine ni povsem jasno, na katero stran se nanaša vsako dejanje.
  5. Stribog in Borej: V ruski izdaji sta poimenovana kot veter oziroma njegova mitološka upodobitev. С полуночи tu pomeni s severa, ne nujno »od polnoči« ali »do polnoči«. Borej je tudi ime severnega vetra v grškem izročilu.
  6. Dvesto let — dve različni branji: Gnatjukova (2011, tiskana str. 49) zvezo bereta časovno, približno »dvesto let pred našim časom«, in tej predlogi sledi glavni slovenski prevod. Tvorogov pa isto besedilo v svojem razlagalnem prevodu razume kot dvestoletno trajanje spopada. Besedilo, ki ga poznamo le iz poznejših pričevanj, ne omogoča brezpogojne izključitve drugega branja; čas pripovedovalca prav tako ni zanesljivo določen. To je pomenska različica, ne pravopisna malenkost.
  7. K Ljahom / v gozdove: Gnatjukova natisneta к ляхам (»k Ljahom«); v drugih sodobnih prevodih se na tem mestu pojavlja »v gozdove«. Pripoved ni dovolj zanesljiva za tiho poenotenje teh različic; izbrani prevod je vezan na izdajo 2011.
  8. Goti Germanariha in »sto let«: Gnatjukova pišeta А за сто лет ... явились готы Германареха; njihov pomen je v glavnem prevodu podan kot »Sto let pozneje«. Tvorogov isto zaporedje bere tako, da so se rojaki pri Ljahih naselili sto let pred prihodom Germanarihovih Gotov. Obe formulaciji lahko opisujeta isti relativni interval (naselitev → Goti čez sto let); nobena ne določi zanesljive absolutne letnice. Branje »sto let pozneje« ostaja razlaga po Gnatjukovih, ne samostojno datiran zgodovinski dogodek.
  9. Vino bratstva: Izraz вино братолюбия prevajam čim bliže dobesednemu pomenu; v pripovedi označuje domnevno spravo.
  10. Poškodovani odlomki: Na tiskani str. 49 Gnatjukova predstavita le kratek uredniški prevod začetnega fragmentarnega niza; poznejša transkripcija v isti knjigi na str. 230–231 vsebuje daljši skupni razdelek »ОСКОЛКИ«. Tvorogov evidentira štiri oštevilčene fragmente zgodnje objave, vendar iz skupne različice ni mogoče zanesljivo določiti vseh meja, zlasti F03/F04. Kritično razčlenitev, pomenske opise in omejitve prinaša ločena priloga VELESOVA_KNJIGA_05_F01_F04_KRITICNI_DODATEK_A5_v1_DELOVNO.md; s tem fragmentov ne prištevamo med štiri nove ploščice.
  11. Status besedila: Besedilo je prevod sodobne ruske interpretacije, ne dokazano avtentične staroslovanske ploščice; spori o prepisih, delitvi besed in domnevnih poškodbah ostanejo odprti.

Ploščica 6-A — Velika ruska dežela

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Од Орие - то се обеши нашы оце со борусы - одо Рай-риеце до Непрене а Карпанеске, велка држава породие. Тые се правити одо родиче а веча, а всак род наимена све родиче, кие соуте правише. А окуд иде до Гуре тако, а тамо есе коняже а воевендце вутце люды да бранитисе до сва врзи во славу Перуню, а сиц Дажбова помуга навратисе на (н)ы. Тако бя доржава та руска одо русы а борусице. Ту бо бориа велка непрстана бяшете вшак час, а многа сеча субоиа бо то вразема начатвена, а нше не скучена до конце, а тако ромие а (г)оде... Ту бо Иерменрех иде до нь а налезе на нь. И тако потлацены сме бяхоме одо ромс а настченеа одо годе, мезе два огнища тляте а се палите. А ту бя велка бида а жнева нашы палена, а нище се лишено на не ниже дыме и попелеше. Ту бо преленте до ны Птице Бжеска а рче одоите до полуноче а натятисе на не, колижде тои идяхуте до селы нашы а потебеште. А тако утворяше: удше до полунече а начтемо сен на не а росприяя тая. Овытезете на не а тако идяшете до не а ставитесе стаунама по Данаю. Роми до ны се врзетеще а бияйсе много, ту борзо утцене бяша простеглавити ны. А тако сме простиглавихом еие, а то тема бя воиув опростеглавенех. Вельце снезе, хлады, глад моучиша нашы людинен, оставаяй трце а лишашеся безо вше. Она тоикрате вельце устрадашеся, бо незалеглесте имай ту твряй.

Slovenski prevod

V Orijevih časih — Orij je naš skupni oče z Borusi — je od reke Ra do Nepre in Karpanov nastala Velika država, ki so jo vodili rodovni poglavarji in veča. Vsak rod je izvolil svojega rodovnega poglavarja, da bi mu ta vladal. Ko so prišli do gora, so knezi in vojskovodje vodili ljudi v boj s sovražniki v slavo Peruna in k nam se je vrnila Dažbogova pomoč. Tako so to rusko državo ustvarili Rusi in Borusi. Toda velike vojne so se vrstile brez prestanka. Sovražniki so začenjali številne bitke in spopade, naši ljudje pa niso bili povsem složni. Zato so prišli Rimljani in Goti. Germanarih je prišel k nam in nas napadel. Tako so nas zajeli Rimljani, Goti pa so nas dohiteli, in znašli smo se med dvema ognjema, v katerih smo tleli in goreli.

Nastopila je velika nesreča: naša polja so bila požgana in na njih ni ostalo nič razen dima in pepelišč. Tedaj je k nam priletela Božanska ptica in dejala:

»Umaknite se proti severu in jih napadite, ko se bodo odpravili nad naša naselja in pašnike!«

Tako smo tudi storili: umaknili smo se proti severu, nato pa jih napadli in porazili. Dosegli smo zmago, potem pa odšli nadnje in postavili tabore ob Donavi. Rimljani so se zagnali na nas in se srdito bojevali, saj so nas hoteli hitro obglaviti. Toda mi smo obglavili njih in tam je bilo nešteto obglavljenih bojevnikov. Obilen sneg, lakota in mraz so mučili naše ljudi. Izgubljali so tovorne torbe in ostajali brez vsega. Tedaj so veliko pretrpeli, vendar so morali ubraniti svojo samostojnost.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Orij in Borusi. Imeni sta ohranjeni po ruski izdaji. Pripoved o njunem skupnem izvoru ni neodvisno zgodovinsko potrjena.
  2. Reka Ra, Nepra in Karpani. Ra se v izdajateljskih razlagah pogosto enači z Volgo, Nepra z Dneprom; natančna identifikacija Karpanov je negotova. Tvorogov opozarja, da se besedilo o Karpanih razlikuje med objavo v Žar-ptici in Miroljubovovim prepisom.
  3. Velika država. Gnatjukova prevajata Держава Великая. V tekstološkem pregledu Tvorogov navaja različico zemlja nasproti država, zato izraz ne določa zanesljive oblike zgodovinske politične ureditve.
  4. Rodovni poglavarji in veča. Prevod izraza родичи kot »rodovni poglavarji« sledi pomenu ruske razlage. Veča pomeni skupnostni zbor; njena omemba sama po sebi ni dokaz opisane državne ureditve.
  5. Gore. Gnatjukova v oklepaju dodajata razlago »kavkaške«. Ker gre za razlago in ne zanesljiv del predloge, je v glavnem prevodu uporabljeno le »gore«.
  6. Germanarih. Ime zgodovinsko izpričanega gotskega vladarja se pojavi v pripovedi, toda njegova omemba ne dokazuje pristnosti ali natančnosti opisanega dogodka.
  7. Božanska ptica. Motiv ptice, ki svetuje napad, je ohranjen kot pripovedni oziroma mitološki element. Njenega natančnega pomena ni mogoče zanesljivo določiti.
  8. »Proti severu«. Ruski izraz к полуночи se tukaj uporablja kot oznaka smeri, ne kot navedba ure dneva.
  9. »Ob Donavi«. To je branje izdaje Gnatjuk. Tvorogov dokumentira različno mesto v pričevanjih: v objavi Žar-ptice približno »ob reki Rimljanov«, v Miroljubovovem prepisu pa »ob Donavi Rimljani«. Kraja ni mogoče brez pridržkov določiti iz enotnega izvirnega branja.
  10. »Nešteto«. Ruska beseda тьма tukaj lahko pomeni zelo veliko množico; ne pretvarjam je samodejno v točno število vojakov.
  11. Tovorne torbe. Ruski izraz поторочные сумы se nanaša na prtljago oziroma torbe, pritrjene ob tovoru; natančna materialna oblika ni razvidna.
  12. Zgodovinska zanesljivost. Celotna ploščica je ohranjena samo v sodobnih prepisih in izdajah, ki se med seboj razlikujejo. Prevod ni zgodovinska potrditev obstoja predstavljene »Velike države« ali navedenih bitk.

Meja besedila: Ploščica 6-А se v izdaji Gnatjuk začne v spodnjem delu tiskane strani 51 ter se konča na strani 53 z besedami o obrambi samostojnosti. Naslednji odstavek pod naslovom »6-Б« spada v drugo ploščico.

Ploščica 6-B — Goti, Huni in Berendeji

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се б то по сты двадесенте ляты бране годь, напираема заде егуншти а бренде, шедша до полуноце мезе Рай-риека а Дивуна. А тамо то препадне Иерманрех, а Гуларех вед ю на нове земе. Се бо егуншти со брендема а говяды сва есе ста на тои краие. Тамо бя многа комонева а говяда, трава злачна а вода жива. Ту бо Гуларех привед нова сыла све а одразивше егунште же заглаве многа а теце на ны. Ту бо родицеве соубрасе на комонях а врзешеся на нь. Зура сече бяшети тамо триедесенте ден, а русы поустша годе до зем сва, яко тоа обетова быти з ны. Тежце времены наста - налезе на ны ромове од Данае, грьци о поленде, а годе о полноце а полдене. Та бо то валка зла не деляше. А ромове бяшети во грдлех данаистех на ны взираша а тако ждех... Та то бориа бяшети намо велице трава, а нице же угодна бзем а людием, се бо то не имяхом ина прибезенце, яко она. А обирахом кнезе од вутце, тои бо бяшети од овсене д’ овсене, коема же платихом дане о полюдиа. А страшащеся водях(хом) стады сва а робихом земе житва нашая. Тако бяхом ста а пендесента ляты твориша прю велку всяко ден о егунште а о годе, а нищо о беренде, те бо ста имай кнеза Саху, а той премоудр, а мира глядях од русы а бя наше друг. Бренда ходяй потиху, се бо егуншти соуте ворове, а бориа с нима бя теншка. Та бо твергасе ста ляты, а егуншти осташеся на гдьстей земе.

Slovenski prevod

Po sto dvajsetih letih vojne so se Goti, ki so jih stiskali Huni in Berendeji, umaknili proti severu, med reko Ra in Dvino. Tam je izginil Germanarih, Gulareh pa jih je popeljal na nova ozemlja. Huni in Berendeji so se s svojimi čredami naselili v tistih krajih. Tam je bilo veliko konj in bikov, trava je bila bujna, voda pa živa. Tedaj je Gulareh pripeljal nove sile, odbil Hune, mnoge obglavil in se odpravil proti nam. Naši rojaki so zbrali konjenico in planili nanje. Tam je trideset dni trajal srdit boj. Rusi so Gotom dovolili vstopiti na svoje ozemlje, ker so jim ti obljubili, da bodo na njihovi strani. Nastopili so težki časi: Rimljani so nas napadli z Donave, Grki z juga, Goti pa s severa in juga. Ta vojna ni razločevala, čigavo je bilo zlo.

Rimljani so se zadrževali ob ustju Donave, nas opazovali in čakali. Vojna je trajala zelo dolgo in ni bila po volji ne bogovom ne ljudem. Toda druge izbire nismo imeli. Za kneze smo izbirali može izmed rodovnih očetov. Vladali so od Ovsenja do Ovsenja, mi pa smo jim ob obhodih za pobiranje dajatev plačevali davek. Bili smo previdni, ko smo gnali črede in obdelovali zemljo za svoje preživetje. Tako je minilo petdeset let velike vojne. Vsak dan smo se bojevali z Goti in Huni, ne pa z Berendeji, potem ko so ti dobili kneza Saha. Ta je bil moder, z Rusi si je prizadeval za mir in bil naš prijatelj. Berendeji so živeli mirno. Hune pa pripoved imenuje tatove; boj z njimi je bil težak in je trajal sto let. Huni so ostali na gotski zemlji.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Sto dvajset let vojne: tako časovni podatek bere ruska izdaja Gnatjuk. Tvorogov v primerjalnem prevodu začetek razume kot »to je bilo po sto dvajsetih letih«. Natančna časovna zveza ni gotova.
  2. Goti, Huni in Berendeji: njihovo skupno nastopanje v pripovedi ni zgodovinsko potrjeno. Zgodovinski Berendeji so izpričani predvsem v poznem 11.–13. stoletju, Germanarih pa spada v 4. stoletje. To je pomemben kronološki problem besedila.
  3. Reka Ra in Dvina: Ra je v sodobnih razlagah pogosto enačena z Volgo; ne gre za dokaz konkretne poti selitve. Dvina ni v besedilu podrobneje določena.
  4. Germanarih in Gulareh: imeni sta ohranjeni po uporabljeni izdaji. Germanarih se navezuje na zgodovinskega gotskega vladarja Ermanarika; ime in identiteta Gulareha sta precej manj zanesljiva.
  5. »Izginil«: Gnatjukova ruski glagol сгинул prevedeta v pomenu, da je Germanarih poginil oziroma izginil. Tvorogov na ustreznem mestu navaja drugačno, negotovo branje (»naselili so se«).
  6. »Živa voda«: ohranjena je izrazna podoba ruske predloge (вода живая); ne pomeni nujno nadnaravne vode.
  7. Trideset dni: številka je prenesena iz besedila, ne iz neodvisno datiranega vira.
  8. »Biti na njihovi strani«: pomenska rešitev za izjavo, da so Goti obljubili »biti z nami«; o dejanskem zavezništvu ni zunanjega dokaza.
  9. Ovsenj: neprevedeno ime, verjetno povezano s prazničnim oziroma sezonskim ciklom. V besedilu označuje mejo med dvema obdobjema kneževanja; točen časovni pomen ni dokazljiv.
  10. Obhodi za pobiranje dajatev: pomenski prevod izraza полюдье. Besedilo ne dokazuje, da je ta ustanova obstajala v obdobju, ki ga pripoved opisuje.
  11. Petdeset in sto let: številki nista uporabljeni kot zgodovinsko potrjeni dataciji. Ohranjen je vrstni red trditev iz ruske predloge, čeprav kronologija ni skladna.
  12. Knez Sah: ime je ohranjeno iz ruske oblike князь Сах. Njegova zgodovinska identifikacija ni zanesljiva.
  13. »Huni so tatovi«: sovražno vrednotenje v pripovedi, ne nevtralna zgodovinska opredelitev. V slovenskem prevodu je to izrecno predstavljeno kot glas besedila.
  14. Razlike med Ž in M (natančnejša lega): Tvorogov opozarja na poškodovan začetek druge vrstice in večje vrzeli v revijalni priči Ž. Ta priča se zaključi pri besedilu približno »drug…« z oznako poškodbe oziroma konca; v M po besedi друг sledi še cel odstavek, ki v Ž ni izpričan. To ne dokazuje, da je daljša različica prvotna ali neprvotna. Sedanji glavni prevod sledi G2011; njegov zaključni sklop o Berendejih, Hunih in stotih letih ima zato različno dokazno oporo v Ž in M.
  15. Meja ploščice: v izdaji Gnatjuk se 6-B zaključi z besedami, da so Huni ostali na gotski zemlji; naslednji odstavek z naslovom 6-В govori o gradnji Hersona in spada v naslednjo ploščico, zato ni vključen.

Ploščica 6-V — Medplemenski spopadi in Nabsur

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
То се заяви за мержеце а ста грады градящете, Хоросун а ина воздения. Русколуне раздерена смутама ста творящети на полуден, а борусе на полноче бя многая утерпения, то б то породице не хтяй, абы боруське родиа соедна о русколуне. Про то же два виетва тая именовашасе Велка и Мала Борусене, суренже се назва Суренжска Русе. А борусе пра бориа, тако бя тамо не пра боре, а долга вржда мезе родиа роздирашети борусене на часте. Тако борусенже не могша стати грьциом а скуфи на ступене. Та то бяшети жлута, а русы бяшети русы а мендроочитие. Сылна а неунавне пря ошед непрестане, а коли же на Суренжене не бясте кнеженце сылна, або грьце даваяй вразем вицтче яко инам. Од оце Ореа а до Диру бяста тысенц патсенто ляты. Си це парце наше виаста медвена мече, так убо Твастере има рече удиеляти желзвена, а брате комоне, яковже тециаша од бозе до ны. Тако бя Русколуне сылна а тврда, то бо то от Перуниа одержаще ны. Коликрате изволокша мече а одрза на врзи, одтрче я сва тере, бя вутце за Ореа рода славена а силна. Якови же о сури бияй а Игепет а старе, на ти же часе не имамехом еднаота, а бяхом ста, яко воща безо Влеса. Той бо рекл о ны, яко имемо ходяти пшимо, негда же крива, а того не слоухащехомся. То бо то парце убиряй велку часте русы Набсуру потчена. Не стрежещенце се бо тая одо вразех, а тако налзе на ова а до Мору зве та. Сиа идша колнити главе сва подо вразке биче. Та то сылна вршти натеце на оботрие, а ти то ходяше со говяде до заходу суре, а тамо се страти. Наше же людие идяше до поде Набсурсар, а за тем то идяше на суре Агипетесте.

Slovenski prevod

Tako so prišli k morju in začeli graditi mesta. Postavili so Horsunj in druga mesta. Toda Ruskolance so začele razdirati razprtije, ki so nastajale na jugu, Borusi pa so na severu veliko pretrpeli. Kajti sorodniki niso hoteli, da bi se boruški rodovi združili z Ruskolanci. Zato sta se njihovi veji imenovali Veliki in Mali Borusi, Surožci pa so se imenovali Suroška Rus. Borusi so se bojevali med seboj. Ta boj je bil nepravičen in dolgotrajno sovraštvo med rodovi je Boruse razdiralo na dele. Zato se Borusi v stepah niso mogli upreti Grkom, ko je šlo za njihovo živino. Tisti [Grki] naj bi bili rumenolasi, Rusi pa svetlolasi in modrooki. Silovita vojna je brez prestanka trajala, dokler v Surožu ni ostalo močnih knezov, ki bi se mogli upirati Grkom in drugim sovražnikom.

Od očeta Orija do Dira pa je minilo tisoč petsto let. Že Perzijci so poznali naše bakrene meče, toda Stvarnik nam je naročil, naj izdelujemo železne in zajahamo konje, ki pritečejo od bogov k nam. Tako je Ruskolanj postala močna in trdna; to smo prejeli od Peruna. Kolikokrat smo potegnili meče in odbili sovražnike ter jih pregnali iz svoje dežele, kajti voditelji Orijevega rodu so bili slavni in mogočni! Ko pa smo bili v davnini tam, kjer sije sonce, v Egiptu, tedaj nismo bili enotni in smo bili kakor ovce brez Velesa. Ta nam je govoril, da moramo hoditi naravnost in ne po krivih poteh, a ga nismo poslušali.

Zato so Perzijci zavzeli velik del Rusi in ga podredili Nabsurju. Rusi se niso varovali sovražnikov; ti so jih napadli in jih vodili v pogubo. Tako so morali Rusi sklanjati glave pod sovražnikovimi biči. Sovražna sila je planila s treh strani. Nekateri so s čredami odšli proti sončnemu zahodu in tam izginili. Naši ljudje pa so prišli pod oblast kralja Nabsurja in nato krenili proti egiptovskemu soncu …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Horsunj (rus. Хорсунь): ime mesta iz izdaje; v sodobnih interpretacijah je povezovano s Hersonom/Hersonesom, vendar ga prevod ne enači samodejno z določenim arheološkim najdiščem. V različicah prepisa se razlikuje že začetna poved.
  2. Ruskolanj, Borusi, Surožci: poimenovanja so ohranjena po uporabljeni ruski izdaji. Ni zanesljive podlage za neposredno enačenje z današnjimi narodi oziroma državami.
  3. Jug in sever: ruski izraz полудне pomeni »na jugu«, полуночи pa v tem kontekstu »na severu«.
  4. Veliki in Mali Borusi: pomembna razlika med pričevanjema. Tvorogov navaja, da je prva objava v Žar-ptici na tem mestu poškodovana, Miroljubovov prepis pa vsebuje polnejše poimenovanje dveh vej. V slovenskem prevodu je uporabljeno branje Gnatjukovih.
  5. Suroška Rus: prevod izraza Сурожская Русь. Ne potrjuje zgodovinske državne tvorbe tega imena.
  6. Grki in barva las: izraza желто(волосыми) in русыми и голубоглазыми sta prevedena kot značilnosti, ki jih pripisuje pripoved, ne kot dejansko preverjena etnografska razlika. Oklepaj v ruskem желто(волосыми) kaže uredniško dopolnitev.
  7. Orij in Dir; 1500 let: notranje kronološko zatrjevanje besedila, ne zanesljiva datacija. Poimenovanji sta ohranjeni.
  8. Bakreni in železni meči: ruski медные dobesedno pomeni bakreni; brez dodatnih dokazov tega ne popravljam v bronaste. Nenavadno podobo konj, ki »pritečejo od bogov«, ohranjam.
  9. Stvarnik, Perun in Veles: poimenovanja so prevedena skladno z rusko predlogo; njihova povezava v tem odlomku ni dokaz za zgodovinsko izpričano enotno "slovansko" vero.
  10. Egipt: pripoved trdi, da so bili predniki v Egiptu. To ni potrjeno s samim obstojem besedila.
  11. Nabsur: ime v izdaji (Набсур). Gnatjukova ga v opombi povezujeta z Nabopolasarjem oziroma Nebukadnezarjem; to je interpretacija, ne potrjena zgodovinska identifikacija. Prevod zato uporablja samo ime Nabsur.
  12. Egiptovsko sonce: namenoma ohranjena nenavadna podoba izvirnega ruskega prevoda; verjetno označuje smer ali deželo, vendar iz nje ni mogoče zanesljivo določiti poti selitve.
  13. Poškodbe, obseg in poznejše razširitve (Ž/M): Tvorogov pri odlomku po besedi borusene navaja približno 140 znakov v strojnopisu M, medtem ko bi bilo glede na razdelitev na vrstice v zgodnji objavi Ž na istem mestu prostora za največ približno 15 znakov. Poleg tega je zaključna zveza, s katero se v Ž konča 6-В, v M postavljena na začetek 6-Г. To ni dokaz, da je bila lesena predloga tako poškodovana: na voljo sta različni poznejši besedilni pričevanji; mejo in obseg je treba ohraniti kot tekstnokritično odprta.
  14. Meja ploščice: ta prevod sledi Gnatjukovima in se konča pri »egiptovskem soncu« na str. 59. Naslednji naslov 6-Г (6-G) na isti strani začne novo enoto. Tvorogov tudi opozarja, da se meja gradiva med 6-В in 6-Г v zgodnjih prepisih razlikuje.

Ploščica 6-G — Beg pred Nabsurjem

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Длуга бяшете ляты одерене трватесе. А тако пршеде дени, а русы тецеша одо Набсурсару, парце бо не такоша за не. А тако идяй до краие нашех, а тамо бо сленша песнеща наша до Интру, а волана се быхом стале вероваше, бяхом ста со бзех нашех, а до све бзе не нуте. Наше отце едине сме хомыта носящете имяхом, а николе сме называте инакожде яко езеце, коли бо одерень баблуську терпяй. А кнзем их бя ту Набсурсар, кий бо ихва подчиняшет, а ти сва юна даяй до вое, а тягендло до чурсы а чресл на ланита утерпение имяй, а тои бия киеми. То терпиа не могостехом тако а не можахом, а рцемо има, же ста не имамы до средьця наша. Яко в тей день, коли бяшет велка трясева а земевртень, а оврзесех обысва до сврзе, тамо комоньве а волы метящеся а врще, заберехом све стады а вржехомся до полуноче, а упасехом души наша. А тако бзема храненсте будева, ниже споцено трацемо сыни сва а сва дчере, а тако жены, а будехом просте сва уже и сва стехом. А не бяхом сме тенты, еже идша на челе рате, а обереньсе до ть ве свеа ходяхом. Бо ниже псие, потомице сме Славуне, а грди сме быти можашем, а не брежехом ества. То бо Магура спева песне сва до сече, а тая Птыця од Инитра иде. Бо Нитро бя а пребенде до век Интра само, кие да Паруне все бране, абысте тоие да вржещет ю, да привде ярове наше до лунче. А лепе имемо сен согмизете, николи бо сва быте одереньце а жряти бозем ихва.

Slovenski prevod

Dolga so bila leta suženjstva. Toda prišel je dan, ko so Rusi pobegnili pred kraljem Nabsurjem, Perzijci pa jih niso zasledovali. Tako so prišli do svojih krajev. Tam so sestavili pesmi Indri, znova postali verujoči in se vrnili k svojim bogovom. Nikogar pa niso silili častiti svojih bogov. Naši očetje so samo enkrat nosili jarme in se, ko so prestajali babilonsko suženjstvo, niso imenovali drugače kakor »pogani«. Takrat jim je vladal knez Nabsur, ki si jih je podredil. Svoje mladeniče so morali pošiljati v vojsko; hrbti, ledja in lica so trpeli pod jarmom, tepli pa so jih s palicami. Tega niso mogli več prenašati. Niso več vzdržali in so rekli:

»Našemu srcu je postalo neznosno!«

In tistega dne se je zgodilo veliko tresenje, zemlja se je začela vrteti in izbruhi so segali vse do neba. Konji in voli so begali naokoli ter tulili. Mi pa smo pobrali svoje črede, se pognali proti severu in si rešili življenja. Tako nas bodo varovali bogovi. Svojih sinov, otrok in žena ne bomo dali za ničvredno plačilo, temveč bomo živeli med svojimi in znova postali svoji. Nismo bili tisti, ki bi hodili na čelu vojske; do takrat smo živeli v suženjstvu. Toda nismo psi, ampak potomci Slavune. Smemo biti ponosni in ne prizanašati niti samim sebi. In glej, Magura poje svojo pesem, ki kliče v boj. To ptico je poslal Indra.

Indra pa je bil in bo na veke isti Indra, ki je Perunu izročil vse bojne [puščice], da bi jih ta metal na sovražnike in krepil silovitost naših lokov. Bolje je, da pademo, kakor da bi živeli v suženjstvu in prinašali žrtve njihovim bogovom!

Kritične in prevajalske opombe
  1. Nabsur in Perzijci: Imeni sledita Gnatjukovi ruski izdaji. Nabsurjevega imena brez dodatnih dokazov ne enačimo z določenim babilonskim vladarjem; besedilo samo meša perzijsko in babilonsko okolje.

  2. »Sestavili pesmi Indri«: Ruski prevod (сложили песни наши Индре) je preveden neposredno. V kritičnem prepisu je ime zapisano tudi kot Intra; enotne identifikacije z vedskim Indro ni mogoče obravnavati kot dokaz zgodovinskega stika.

  3. »Nikogar niso silili«: Beseda (никого) je v ruski izdaji dodana v oklepaju. Pomen izjave je zato deloma odvisen od uredniške dopolnitve.

  4. »Samo enkrat nosili jarme« in »pogani«: Besedna zveza je nenavadna. Tvorogov opozarja, da so deli prvotne objave poškodovani; Miroljubovov prepis vsebuje popolnejše branje. To ni zanesljivo rekonstruirana izjava o zgodovinski samooznaki "Slovanov".

  5. Babilonsko suženjstvo: Tako ga označuje pripoved; ne dokazuje dejanskega sodelovanja "slovanskih" prednikov pri zgodovinskem babilonskem izgnanstvu.

  6. Vojaki, jarem in palice: Ruski prevod je smiselno zgoščen v slovenščino, vendar je tudi ustrezni del domnevnega starejšega zapisa jezikovno in tekstološko negotov.

  7. Veliko tresenje, »vrtenje zemlje« in izbruhi: Nenavadne podobe so ohranjene. Ne enačim jih z določeno zgodovinsko potresno ali vulkansko katastrofo.

  8. »Proti severu«: Rusko к полуночи v tem kontekstu pomeni severno smer, ne čas polnoči.

  9. »Za ničvredno plačilo«: Sledi ruskemu за бесценок. Kritični prepis dopušča drugačno razdelitev besed in s tem tudi drugačno interpretacijo (npr. izgube sinov in hčera).

  10. Slavuna: Obliko ohranjamo kot ime ali poimenovanje iz besedila. Njene identitete ni mogoče zanesljivo določiti; prevod je ne razglaša za zgodovinsko dokazano boginjo ali prednico.

  11. Magura: V pripovedi poje pred bitko, nato je imenovana ptica. Izraz ostaja nepreveden; primerjava z drugimi mitološkimi podobami je vprašanje interpretacije.

  12. Indra/Intra in Perun: Gnatjukova uporabita ime Indra, Tvorogovov zapis pa vsebuje obliko Intra/Intr(a). Vsebina o predaji bojnih puščic Perunu je del tega besedila, ne dokaz zgodovinsko izpričanega skupnega kulta.

  13. Bojne [puščice]: Ruski prevod uporablja izraz бранные (стрелы). Oklepaj v predlogi kaže uredniško dopolnitev; zato je pojasnjevalna beseda v slovenskem prevodu v oglatem oklepaju.

  14. Razlike med različicama Ž in M: Tvorogov za ploščico 6-Г posebej navaja vsaj tri večja razhajanja, med drugim v stavku o verovanju, pri poškodovanem mestu o samopoimenovanju in v zvezi o podreditvi Nabsurju. Gnatjukov prevod je ena sodobna razlaga, ne dokončna kritična rekonstrukcija.

  15. Meja ploščice: Prevod se začne pod naslovom 6-Г na tiskani strani 59 in konča z besedami o žrtvovanju tujim bogovom na strani 61. Na isti strani se začne 6-Д, ki ni vključena.

  16. Lica, ne vratovi (A14): Gnatjukova v ruskem prevodu navajata »спины, поясницы и щёки« (tiskana str. 59). Beseda щёки pomeni lica, ne vratovi. Zato se v glavnem slovenskem prevodu popravi samo to samostalniško poimenovanje. Gre za popravek glede na izbrano rusko izdajo; prvotno branje spornega besedila ostaja ločeno tekstnokritično vprašanje.

Ploščica 6-D — Žreci in izročilo Ved

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
То бо жречие о Веде сен гобзяшети рекоста, а тую украде одо нь а не имяхом ныни. Колбо не имахом бранды наша а бояни, тако бехом сте невегласие до конце и окуду сме. А то боляр-гордыня, кие бияй годе в лята десенте ста тшетияго одо Карпенске Исходу. А тен, яко Трие Дорей, иде без страху на не. А боляре Сегеня, иже убий сыне Иерменреха а отрце Гулареха оде Вороненце. Тамо бя о стала Русе Бороуска а Русколуне. Так ище имамо стендетесе од вразех нашех слов? О колы тая имамы вестете, а не можахом есьма виериите десець о глубне всако слво, речено до ны. А то Зоря свете до нь, а Утро иде до нь, а тако имемо Вестнека скакава ве сврзе, а рчемо хвалу а слву бзем. Та бо Суренж огречена ие, а не буде до све роуська, а тамо бзи грецьки истуте. А тамо сме не яхом скорбень нашу а одерзема ина. Да влаче ны сын светен Интрув оде тьме, а имахом Вы(ш)него допоменце нашего а старе часе, суте наше благо, достанехом од она твердосте а крпсте, абы врзем отведали яко истеть.

Slovenski prevod

Žreci so pozivali, naj skrbimo za Vede, toda te so nam ukradli in danes jih nimamo več. In če ne bi imeli svojih bardov in bojanov, ne bi do konca vedeli, kdo smo in od kod prihajamo. Tako tudi ne bi vedeli za tistega bojarja, junaka, ki je premagal Gote v tisočtristotem letu po odhodu iz Karpanov. Kakor Darij Tretji se je brez strahu odpravil nadnje. In tudi za bojarja Segenjo, ki je ubil Germanarihovega sina in pregnal Gulareha od Voroňežca. Tam je bila in ostala Boruška Rus ter Ruskolanj. Mar bi se morali sramovati besed svojih sovražnikov?! Karkoli že govorijo, ne moremo verjeti niti desetini vsake neumne besede, izrečene o nas. In glej, zarja nam sveti in jutro prihaja k nam, jezdec pa drvi po nebu. Mi pa izrekamo hvalo in slavo bogovom.

Surož je postal grški in ne bo več ruski: tam so zdaj grški bogovi. Toda žalosti se ne bomo vdali in vse bomo premagali. Naj nas Indra, sin svetlobe, popelje iz teme in naj nam Najvišji priskoči na pomoč kakor v prejšnjih časih! To je naše dobro, iz katerega bomo dobili moč in trdnost, da bomo sovražnikom odgovorili, kakor je treba!

Kritične in prevajalske opombe
  1. Žreci: prevod ruskega »жрецы«; poimenovanje za obredne oziroma verske služabnike v tej izdaji. Njihov obstoj v opisani obliki ni potrjen s tem besedilom.

  2. »Vede«: ruska predloga piše »Веды«. Odlomek trdi, da so bili neki spisi ukradeni; to ni dokaz, da so dejansko obstajale starodavne pisane »slovanske Vede«. Opomba 41 pri Gnatjukovih, ki domneva o njihovi hrambi v suroških svetiščih, je izdajateljska hipoteza, ne del domnevnega besedila.

  3. Bardi in bojani: »барды« in »бояны« sta izraza ruske prevodne izdaje za pevce oziroma pripovedovalce. Njuna terminološka natančnost in zgodovinsko umeščanje ostajata vprašljiva.

  4. Bojar: oblika sledi ruski predlogi; ne dokazuje, da je imel opisani družbeni položaj enak pomen v vseh domnevnih obdobjih besedila.

  5. »Tisočtristoto leto«: tako časovno navedbo razume izdaja Gnatjuk. Tvorogov navaja različni branji »годе трiедо реi а десентеста« (Ž) in »годе в лята десенте ста« (M). Natančna številka in kronologija nista zanesljivi.

  6. Karpanski odhod: zgodba o »odhodu iz Karpanov« ni samostojno zgodovinsko dokazan kronološki mejnik.

  7. Darij Tretji: primerjava »как Дарий Третий« je prisotna v ruski razlagalni izdaji, ne pa zanesljiva identifikacija osebe ali dokaz zgodovinske povezave s perzijskim vladarjem Darijem III.

  8. Segenja, Germanarih, Gulareh: imena so ohranjena po ruski izdaji. Podrobnosti o pobitju Germanarihovega sina in izgonu Gulareha niso neodvisno izpričani dogodki.

  9. Voroňežec: geografsko ime iz besedila; brez samodejnega enačenja z današnjim Voronežem.

  10. Boruška Rus in Ruskolanj: domnevni poimenovanji skupnosti oziroma dežel, ne preverjeni državni entiteti.

  11. Jezdec na nebu: podoba iz besedila je ohranjena brez dodajanja identitete sončnega ali drugega božanstva.

  12. »Surož je postal grški«: pomenska rešitev za »Сурожь же „огречилась“« — mesto naj bi prešlo pod grški kulturno-verski vpliv. Povezovanje mesta z zgodovinskim Sudakom je ločeno zgodovinsko vprašanje.

  13. Indra in Najvišji: v predlogi »сын света Индра« in »Вышний«. Prevod obeh poimenovanj ne dokazuje, da sta bila del enotnega, zgodovinsko izpričanega "slovanskega" verskega sistema.

  14. Razlike Ž/M: po Tvorogovu prepis M po zvezi »бѣхом сте« dodaja »невѣгласiе«, v zgodnji objavi Ž pa je precej drugačna časovna zveza. Miroljubovov prepis vsebuje tudi daljši odlomek po besedah »грецькi iстуте«, ki ga v Ž ni.

  15. Različen zaključek: po Tvorogovu se prepis M konča z »iстеть«, medtem ko zgodnja objava Ž vsebuje še krajšo, ne povsem jasno zvezo »а гуларех вед iу на нове земле«. Gnatjukov prevedeni odlomek se konča pred tem dodatkom. Pri pripravi celotne kritične izdaje je treba različico iz Ž evidentirati ločeno, ne pa jo brez oznake zlivati v izbrani prevod.

  16. Položaj časovne navedbe in ime junaka (A14): V glavnem prevodu je jezikovno popravljena oblika v tisočtristotem letu. To je način, kako Gnatjukova podajata rusko frazo, in ne potrjena absolutna kronologija. Izdajatelja v opombi 42 bojarja povezujeta s Sventojarjem iz 4-B, kar ostaja uredniška identifikacija, ne neodvisno potrjeno istovetenje.

Ploščica 6-E — Askold po Diru

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Ти часе соуте велма прче ста, бо те денже сме такоу ясна, а сушна бя на ны зурива, тако житва се не уроде. А пре то ж идяхом на земе ину а тамо сме удержехом. Потлцена бя Русе оде грьце а реме, а тои идша по брезех моренстех до Суренже а тамо утвори Суренж Крае, бо тен есе сурен дате бо Кыеву. Се та утврора не добисе а зеле бо пртяша бяхо. Та ту бо перве ворензе придша до Русе, а Асклд силоу пограмли кнезе нашему а потлце го... Асклд а позде Дир уседнешеся на не яко непрошен кнз, а ти то княжите поча над она. До иста бендшете вутце, а семе го костыре хранящ го Огнбга дому тому. А одеврате лик свен од она, яко бяста она кнзе од грьцех крцена. Асклд есе темен вое, а тако днесе од грьцех освецен, же никиех русы несте, а сенте врвы. А тому можахом се смаяте, яко бяста киморие, такожде оце нахше, а ти то ромы трясяй а грьце розметще, яко прасете устрашены.

Slovenski prevod

Tisti časi so bili zelo težki. Dnevi so bili jasni in zajela nas je velika suša, zato žito ni obrodilo. Odšli smo v drugo deželo in se tam obdržali. (Ko pa) so Rus poteptali Grki in Rimljani, so (Rusi) krenili ob morski obali proti Surožu. Tam so ustanovili Suroški kraj, ki je bil sončen in podrejen Kijevu. Toda ta ustanovitev ni prinesla dobrega, saj se je bilo zanjo treba velikokrat bojevati. Tedaj so Varjagi prvič prišli v Rus. Askold je s silo premagal našega kneza in ga porazil. Askold se je po Diru ustoličil kot nepovabljen knez in nam začel vladati. Pred tem smo imeli svoje voditelje, Ognjebog pa je varoval ognjišča v domovih. Zdaj pa je od nas odvrnil svoje obličje, kajti ti knezi so prejeli krst od Grkov.

Askold je temačen bojevnik, Grki pa so ga zdaj »razsvetlili« s trditvijo, da Rusov sploh ni, temveč obstajajo samo barbari. Mi se temu lahko le posmehnemo, kajti tudi Kimri so bili naši očetje. Ti so pretresali Rimljane in razgnali Grke kakor prestrašene prašičke.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Meja ploščice. Besedilo pod naslovom 6-Е se začne na tiskani strani 63 in konča na strani 65 pri besedah o prestrašenih prašičkih. Sledi drug, samostojen odlomek, ki ga Tvorogov označuje kot 6э. Tega nisem vključil v 6-E.
  2. Velika suša. Pripoved opisuje neuspelo žetev kot vzrok selitve; konkretnega dogodka ni mogoče zgodovinsko datirati.
  3. Rus. Ohranil sem zgodovinsko pripovedno ime Rus, ki ni preprosto sopomenka za današnjo državo Rusijo.
  4. Surož in Suroški kraj. Gre za zemljepisno poimenovanje iz predloge. Tradicionalna povezava s Sudakom na Krimu sama po sebi ne potrjuje opisanih dogodkov.
  5. Kijev. Povezava Suroškega kraja s Kijevom je trditev besedila, ne neodvisno potrjeno upravno razmerje.
  6. Varjagi »prvič«. Gnatjukova v opombi izraz razlagata kot prvi prevzem oblasti Varjagov nad Rusjo in ne kot njihov prvi prihod nasploh. To je izdajateljska razlaga, ne pomen, ki bi ga smeli samodejno pripisati zgodovini.
  7. Askold in Dir — različen vrstni red. Ruski prevod Gnatjukovih pravi, da se je Askold ustoličil po Diru. Tvorogovov kritični prevod iz istega besedilnega gradiva razume zaporedje kot Askold, pozneje Dir. Razlika v interpretaciji zaporedja je ohranjena v opombi; glavni prevod sledi Gnatjukovima.
  8. Ognjebog. Besedilo pravi, da je varoval domača ognjišča, nato pa odvrnil obličje od skupnosti. Takšna teološka povezava ni dokaz zgodovinsko izpričanega "slovanskega" obreda.
  9. Krst od Grkov. Izraz se nanaša na krščanski krst v pripovedi; ne dokazuje, da je opisano zaporedje zgodovinskih dogodkov točno.
  10. »Razsvetlili«. Narekovaji sledijo ironičnemu pomenu v ruski izdaji; besedilo graja trditev, da Rusi ne obstajajo in so zgolj »barbari«.
  11. Kimri. Ime sem ohranil v približnem zapisu ruske oblike кимры. Povezava s Kimerijci ali drugimi zgodovinskimi skupinami je negotova; ne smemo je razglasiti za dokaz rodovnika.
  12. Prepisno stanje in podvojitev prepisa. Tvorogov za ploščico 6e ne navaja bistvenih vsebinskih razlik med Ž in M. Opozori pa, da je prvi odstavek v M prepisan dvakrat: najprej kot zvezno zaporedje, nato z delitvijo na besede. Gre za dva zapisa istega odstavka, ne za ponovitev dogodka ali dva odstavka, ki bi ju bilo treba v slovenščini ponoviti. Različna sodobna razumevanja delitve besed in povedi ostajajo mogoča.
  13. Uredniški oklepaji. Oklepaja pri »Ko pa« in »Rusi« prenašata razlagalni dopolnitvi iz uporabljene izdaje, ne dokazujeta besed, ki bi bile zanesljivo zapisane v domnevnem izvirniku.

Ploščica 6-Є — Grki in spreobrnitev

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Тои вутце пределяшет кажду на потребе, а ту бяшет инь а инда тврга. А той Асклд пожере богом чюжем, неботе нашием. Тако бенде оцове наше, а несьмы быте ине. А грьце хтяе насо кржщате, абы сме забихом ста бозе наше а т(а)ко сен обратихомся до нь, якосте одерень быте. Пострежехомсе тоиго, яко прастыре, аже престрешеща скуфиа сва, а не даше влцем хснчите об агнцех. Кои бо суте дятиа од суре, тому трва злена есе знак божьск. А имемо ту беряте до глекув, усуряти ю на сонма наше, дабы пияте о бзех во сварзе модере, а оца наша Дажба жрятву творише, а та бо в Ирие такуже свесчена есе отыкрате.

Slovenski prevod

Naši voditelji so vsakomur razdeljevali po njegovih potrebah, ta pa je drugačen in ravna drugače. Askold prinaša daritve tujim bogovom, ne pa našim. Takšni so bili naši očetje in tudi mi ne smemo postati drugačni! Grki nas hočejo krstiti, da bi pozabili svoje bogove, se obrnili k njihovim in postali sužnji. Varujmo se tega, kakor pastirji varujejo svoje črede in volkovom ne dovolijo, da bi jim odnašali jagnjeta! Za tiste, ki so otroci Sonca, je zelena trava božje znamenje. Zato jo moramo nabirati v posode in jo na našem Soncu osuriti, da bi pili v slavo bogovom, ki prebivajo na modrem nebu, ter prinašali daritev našemu očetu Dažbogu. In ta daritev se tedaj v Iriju posveti.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Askold: Očitek o tujih bogovih je stališče pripovedi, ne neodvisno dokazano zgodovinsko dejstvo.
  2. Razdeljevanje po potrebah: Začetni izraz ni povsem jasen. Prevod sledi Gnatjukovima; druge delitve besed dopuščajo drugačno interpretacijo.
  3. »Takšni so bili naši očetje«: Navezava je nejasna; tukaj je razumljena kot zvestoba domačim bogovom.
  4. Krst: Pripoved izraža nasprotovanje pokristjanjevanju; sam odlomek ne dokazuje poteka zgodovinskih dogodkov.
  5. Pastirji in volkovi: Prispodoba zaščite skupnosti.
  6. Otroci Sonca: Mitološki izraz, ne dokaz o zgodovinskem poreklu.
  7. Osuriti: Nenavadno poimenovanje za postopek z zeleno travo na soncu. Natančen obredni pomen in sestava napitka nista znana.
  8. Dažbog: Poimenovanje božanstva je ohranjeno neprevedeno.
  9. Irij: Kraj posvetitve v pripovedi; njegov pomen je interpretativen.
  10. Modro nebo: V prvi objavi je ob zapisu »модерѣ« po Tvorogovu dodano »ali sinjem«.
  11. Naslov: Tvorogov navaja, da zgodnja objava v Žar-ptici ni imela naslova; v zgodovini izdaj se uporabljata obliki 6-Э in 6-Є.
  12. Meja: Prevod se konča na strani 65. Stran 67 se že začne s ploščico 7-A.

To je prevod sodobne ruske interpretacije spornega besedila, ne prevod materialno preverjenega starodavnega izvirnika. Sporna branja so označena v opombah. Uporabnik je ta prevod potrdil z omejitvami v A25 (12. 11. 2026).

Ploščica 7-A — Vera brez človeških žrtev

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Слва бзем нашем! Имемо исту виру, якова не потребуе чловеченска жертва. А тая се дее о ворязи, кии убо въжды жряли ю, именоваша Перуна Паркуна, а тому жряша. Мы же смехом полна жретва даяте, а одо труды наше просо, млека а туц. То бо покрпишем о Коляди ягнчем а о Русалиех в День Яров, такожде о Красна Гура. То бо то деяхом во споминь Гуре Карпенсте. А тон час се именова род наше карпене, яко же стахом сме бяше во лесех, то имемо назов древиче, а на поли сме бяшехом, имено имахом полены. Тако вшяко еже есе грьце ущекашети на не, иже сме чловенкожравцове. А то лужева ренчь есь, яко несте бо тако во иста, а имеяхом ина повыке. А той, ки же хочаше увранждиете ина, рече злая. А тому глоупен не се боре, а тако есь, а ина рекоста такожде. Долзе се правихом родымы, а староцове венска рода идша соудяти родице о Перунь Древы. А такожде имяй тон ден игриштия пренд очесы старче, а силу юну указенше, юнаше ходяй борзе, спеваяй и плясавай о тои. Тон ден огнищаны идяшете о мислеву, а прнашеша дичену строцем, кии диеляше тую о пренче люды. А волсви жрятву деяй, бозем хваленице а слву рекоста. О часе же годе а о явене ворягу, избряшете сен кнезе вутцове, а тый юнаше вендеша до сече зуре. То бо ромие ны поглендаше, а замысляшете злая на нь, и пршедша со возе све а желзвена броне а утце на ны. А тому бранихомсе долзе о нех а отрщахом

Slovenski prevod

Slava našim bogovom! Imamo pravo vero, ki ne zahteva človeških žrtev. To počnejo Varjagi, ki so jih od nekdaj prinašali; Peruna so imenovali Parkun in njemu darovali. Mi pa darujemo poljske pridelke in sadove svojega dela: proso, mleko in mast. Le ob Koljadi poškropimo [bogove] z jagnjetovo krvjo, prav tako ob Rusalijah na Jarov dan in ob Krasni gori. To počnemo v spomin na Karpanske gore. Tedaj se je naš rod imenoval »Karpeni«. Ko smo začeli živeti v gozdovih, smo se imenovali »Drevljani«, ko pa smo živeli na poljih, »Poljani«. Grki o nas govorijo marsikaj, češ da prinašamo človeške žrtve. A to so lažnive govorice, saj ni tako: naši običaji so drugačni.

Samo tisti, ki želi drugega očrniti, o njem govori slabo. Zato bi bilo neumno, da se takšnim obtožbam ne bi uprli in bi pustili, da še drugi govorijo enako. Dolgo smo živeli po rodovih in starešine vsakega rodu so prihajali k Perunovemu drevesu, da bi razsojali med pripadniki rodu. Tistega dne so pred očmi starejših potekale tudi igre: mladeniči so kazali svojo moč, tekli, peli in plesali pred njimi. Tistega dne so ognjiščani odhajali na lov in prinašali divjad rodovnim starešinam, ti pa so jo razdelili med druge ljudi. Tudi volhvi so darovali bogovom, jih hvalili in oznanjali njihovo slavo. V času Gotov ali ob prihodu Varjagov so izvolili kneza za vojskovodjo. Ta je mladeniče vodil v hud boj.

Rimljani so nas opazovali in nam nameravali storiti zlo. Prišli so s svojimi vozovi, v železnih oklepih, ter nas napadli. Zato smo se dolgo bojevali in jih odbijali od naše zemlje. Ko so Rimljani videli, kako pogumno se borimo za svoja življenja, so nas pustili pri miru.

Kritične in prevajalske opombe
  1. »Prava vera«: Tako je vrednostno stališče pripovedovalca v besedilu. Odlomek ni neodvisno zgodovinsko pričevanje o vseh verovanjih ali daritvah zgodnjih "Slovanov".
  2. Človeške žrtve in Varjagi: Pripoved izrecno zanika človeške žrtve za svojo skupnost in jih pripisuje Varjagom. Te obtožbe ne smemo samodejno sprejeti kot zgodovinsko dejstvo o Varjagih.
  3. Parkun: Ime je ohranjeno po predlogi. Morebitne povezave s Perkunasom in Perunom so primerjalno mitološko vprašanje, ne dokaz na podlagi tega odlomka.
  4. Proso, mleko in mast: Prevod ruskih »просо, молоко и тук«; slednji izraz pomeni mast oziroma maščobo.
  5. Jagnjetova kri: Gnatjukova v ruščini z oklepajem pojasnjujeta, da naj bi se z njo škropilo »bogove« (»богам кровью«). V glavnem prevodu je zato [bogove] uredniško pojasnilo, ne zanesljivo rekonstruirana beseda domnevne stare predloge. Odlomek torej zavrača človeške, ne pa vseh krvnih ali živalskih daritev.
  6. Koljada, Rusalije, Jarov dan, Krasna gora: Izrazi so ohranjeni iz razlagalne izdaje. Natančne oblike, časa in zgodovinske starosti omenjenih obredov sam odlomek ne dokazuje.
  7. Karpanske gore in Karpeni: Pripoved podaja lastno razlago poimenovanja rodu. Geografska identifikacija in etimologija nista preverjeni.
  8. Drevljani / Poljani: Gnatjukova imeni povezujeta z gozdom in poljem. Tvorogov navaja različico iz prve objave (Ž) »бiашехом iмено поленоi« in iz Miroljubovovega prepisa (M) »бяшехом iмено имахом полены«. Razlika je ohranjena v evidenci; prevod sledi izdaji Gnatjuk.
  9. Perunovo drevo: V besedilu je prostor rodovnega razsojanja. Njegova uporaba ne dokazuje obstoja opisane enotne pravne oziroma obredne ustanove.
  10. Ognjiščani, starešine in volhvi: Poimenovanja družbenih oziroma obrednih vlog sledijo izdaji Gnatjuk; ni jih mogoče brez dodatnih dokazov natančno umestiti v eno zgodovinsko obdobje.
  11. Goti, Varjagi, Rimljani: Besedilo skupine povezuje v skupno pripoved. Njihovo pojavljanje ni neodvisna potrditev navedenih dogodkov ali kronologije.
  12. »Kako pogumno se borimo«: Ruska izdaja ob besedi »сражаемся« uporablja oklepaj, ki označuje pojasnjevalno dopolnitev. Slovenska formulacija sledi njenemu pomenu.
  13. Razdelitev 7-A / 7-B: Tvorogov pojasnjuje, da je bilo besedilo v zgodnji objavi označeno kot »prva ploščica, sprednja stran« iz skupka ploščic 7; razdelitev 7a, 7b in nadaljnjih delov je povezana z uredniško členitvijo prepisov.
  14. Meja obsega: Tiskana str. 67 vsebuje večino prevoda; prvih pet vrstic str. 69 zaključuje pripoved o Rimljanih, nato sledi naslov 7-Б. V prevod 7-A ni dodana nobena vrstica iz 7-B.

Ploščica 7-B — Grki in Herson

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
сме тая од земе наше. А ромие венде, яко дрзи сме о животе нашем, а понехыша ны на то. Тако грьцие хотяй одеренете ны о Хорсуне, а прящехомсе зуре проти рбства нашиего. А бя бориа а пря велка трдесенте ляты, а та понехыша сен о ны. Тем бо грьцие идша о тржища наше а рекоста намо оменете краве наше на масть а стрбло, то бо потребуще на жены а дете, а тако сме менехомсе скоро. До днес тедо и последеше грьцие искашете да ослаби ны, а то искашаше одерень взенте. А тому не ослабихомсе а не дахом сме земе наше, яко земе Трояню сме не дахом сен ромиема. А да не встане обиденоще Дажбовем внуцем, кие же во арузех врази дбаша. А тако днесь не по хуле семо, такожде оце наше. Се бо у Сине море стятша до брезе годь тую, а одережаша на нь победену. Песне хвалы а Матеря спеваше, тоя красна Птыця, яква несе пращурем нашем огнь до домы я, а такожде ягнице. Прездремо до тодь, а боло сте на ны одережеша сылу, а имяхом врзи ростятешете, а гоньбу псину има нехате. То глендь, народе мое, яков есе обезпещен а нардев. А тото не ошибецесе од раны твоя, а не вржешесе до рядь, абосте сме вразема погонеле а биду сен позбавяце, а житне инако имате. Бо сме бяшехом ста грда а неоделегла од е. А тягчае поразе бенде по ны а сме по тем тысенщ пентесет ляты, яко сме сехом многая бориа а пря имяхом, а такожде сме живе, диеке жретве юнаше а вевонце.

Slovenski prevod

Tudi Grki so nas hoteli podjarmiti v Horsunju, mi pa smo se odločno bojevali proti svojemu zasužnjenju. Ta velika vojna in bitka je trajala trideset let, nato pa so nas pustili pri miru. Tedaj so Grki prišli na naša tržišča in predlagali, da bi naše krave menjavali za mazila in srebro, ki so ju potrebovali otroci in žene. Kmalu se je začela menjava. Toda kakor dotlej so Grki tudi pozneje iskali naše slabosti in prežali na priložnost, da bi nas spravili v sužnost. Mi pa ne bomo oslabeli in ne bomo izročili svoje zemlje, kakor tudi Trojanove zemlje nismo prepustili Rimljanom!

Naj Dažbogovih vnukov ne doleti ponižanje, saj so z orožjem v rokah »poskrbeli« za sovražnike. Tudi danes si ne zaslužimo graje, kakor si je niso zaslužili naši očetje. Gote smo z obale potisnili v Sinje morje in jih tam premagali. Hvalnico poje Mati, tista prelepa ptica, ki je našim praprednikom prinesla ogenj v njihove domove in jim [dala] tudi jagnje. Spomnimo se tega, da bi znova pridobili moč, premagali sovražnike in jih osramotili kakor pse. Poglej, moje ljudstvo, kako varno si med drugimi ljudstvi! Ne umikaš se, četudi dobivaš rane, temveč stopaš v bojne vrste, da preženeš sovražnike, se rešiš nesreče in si pridobiš drugačno življenje.

Postali smo ponosni in neodvisni. In kljub najhujšim porazom, ki so nas doleteli v tisoč petsto letih po preselitvi, ko je bilo mnogo spopadov in vojn, smo še vedno živi — po zaslugi požrtvovalnosti mladeničev in vojvod.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Horsunj: Ime je ohranjeno v obliki iz Gnatjukove izdaje; njegova povezava s Hersonesom je razlagalna in sama po sebi ne potrjuje opisane vojne.
  2. Trideset let: Časovno navedbo uporablja pripoved. Zanjo nimamo samostojne zgodovinske potrditve.
  3. Trgovanje: Predloga pravi, da naj bi Grki krave menjavali za mazila in srebro (rus. »мази и серебро«). Predmetov in motiva menjave ne posodabljam oziroma ne racionaliziram.
  4. Trojanova zemlja: Izraz iz besedila; ne pomeni samodejne povezave z arheološko Trojo oziroma dokaza o dejanski "slovanski" posesti Troje.
  5. Dažbogovi vnuki: Mitološko oziroma rodovno poimenovanje pripovedovalčeve skupnosti.
  6. »Poskrbeli« za sovražnike: Ruski razlagalni prevod glagol »заботились« postavlja v narekovaje. Ironična oziroma nenavadna raba je zato označena tudi v slovenščini.
  7. Sinje morje: Prevod ruskega »Синее море«. Gnatjukova v opombi predlagata Azovsko morje, vendar je to uredniška identifikacija. Tvorogov navaja različici Ž: »се бо у море« in M: »се бо у сине море«; torej ime oziroma barvna oznaka morja ni enaka v obeh prepisih.
  8. Mati, prelepa ptica: V primerjalnih prevodih se pojavi tudi zveza »mati (Sva)«. Besedilo je mitološko in ne dokazuje obstojnosti enotno izpričanega zgodovinskega "slovanskega" kulta takega božanstva.
  9. Jagnje: Predloga ima »а также агнца (дала)«. Glagol [dala] je izdajateljska dopolnitev in je zato tudi v slovenskem prevodu označen z oglatim oklepajem.
  10. »Med drugimi ljudstvi«: Ruska izdaja ima ta del stavka v oklepaju, razdeljenega čez prelom strani 69/71. Ne gre za začetek nove ploščice.
  11. Bojne vrste: V ruski izdaji je beseda »(воинские)« uredniško dopolnjena. Slovenski prevod se odloča za smisel »bojne vrste«, ne za obnovljen dobesedni zapis domnevne prvotne predloge.
  12. Tisoč petsto let: Besedilo navaja poraze v 1500 letih po preselitvi, ne 1500-letne neprekinjene vojne. Tvorogov pri 7б navaja različni branji Ž/M za zapis časovne navedbe: »тоiсенщ пентесет лѣтоь« in »тысенщ пентесет ляты«. Kronologija ni neodvisno potrjena.
  13. Besedilna meja in izvori: Gnatjukov ruski prevod ploščice 7-Б sega od sredine tiskane str. 69 do vrha str. 71. Naslednji naslov 7-В se pojavi na isti strani 71. Tvorogov pojasni, da je bila enota v zgodnji reviji Žar-ptica označena kot »Обратная сторона« (hrbtna stran), vendar ni materialno ohranjenega predmeta, s katerim bi takšno oznako preverili.
  14. Zgodovinska previdnost: Odlomki o Grkih, Rimljanih, Gotih in zmagi niso zunanje potrjena kronika. Prevod obnavlja pomen izbrane sodobne izdaje in ne potrjuje pristnosti domnevnih lesenih ploščic.

Ploščica 7-V — Herson in zasužnjene družine

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Тогдяше не бя инакосте, а днесе пребенде достяйны. А межахом сме се одразите сен од вразех, а деньмо тако се одразеньме и яхом све сева а ова. Перве звенхом до стенге вутце наше, якве не суть ще збабена а грде. Приходжахом се воисте на стогна све а речемо, же инь не буде то, а сме имаме ити на грьце, якова ста венче. Мъльвихом, бо Ясна а Интра иде за не, яко шед за отце наша на ромие до Трояне земе. А суть немо бенде, колибва варензе ведле наше вое на то, яко саме можахом вденте. Тенсеце ляте сме хом били од роме и годе а сури Анта, якове бенде со ны. Ниже не опоменемо, яко годь соеднесеше со егунште на ны, а Галареке се верзе од полнще, а егунште о полдне. А ту плакала Русколане Борусиа, елице же егунште оброяеша годь. Ту Русь се венздвегла сва сыла а егунште одразиша, утворяй Крае Онтов а Скуфь Кыеву. А днесе зесеше средьце наше се крви, от итра до вчерже ходястехом а изроняшехом слзы осудове нашея живота. Ти се немы в час тоне, а тако вехом ста, иже час приде, яко поза сенще сме ходяшете имахом на врзи - а чи бо ту грьци чи бо егунштяны. Те б то имахом хомытате а стрнъжете, абонь не ста намо врзиа, яко мрзенсть пренд очесы нашя. Галарек бо за(п)лати за ть, а имамо пронуденте Хорсуне заплатенте за слзы дчере нашя уточена а сыны, одереня взято. Плать бо та не србрена ани злата, поненжде одсенть главе я на щепоту стрщемо.

Slovenski prevod

Tedaj ni bilo nič drugače. Tudi danes ohranjamo svoje dostojanstvo: kakor smo nekoč odbijali sovražnike, tako se tudi danes branimo pred enimi in drugimi. Najprej k svojim praporom kličemo naše voditelje, ki se še niso pomehkužili, temveč ostali junaki. Z vso vojsko se zbiramo na trgih in govorimo, da drugače ne more biti: proti Grkom moramo kreniti, kakor je sklenila veča. Pravimo, da bosta Jasunj in Indra šla z nami, kakor sta spremljala naše očete v boju z Rimljani za Trojanovo zemljo. Ni pa ju bilo z nami tedaj, ko so Varjagi vodili naše vojščake, kajti sami bi jih morali voditi. Tisoč let smo se bojevali z Rimljani in Goti za sončno Antijo, ki je bila z nami.

In ne bomo pozabili, kako so se Goti združili s Huni proti nam, kako je Gulareh napadel s severa, Huni pa z juga. Tedaj sta Ruskolanj in Borusija zajokali, kajti Huni so sklenili zvezo z Goti. Toda Rus je zbrala svoje sile in odbila Hune ter tako ustvarila antsko deželo in kijevsko Skufijo. Danes nam srca krvavijo. Od jutra do večera hodimo in točimo solze ter tarnamo nad svojim življenjem. V tem trenutku smo nemi, vendar vemo, da bo prišel čas, ko bomo šli v boj proti sovražnikom, najsi bodo Grki ali Huni. Vpregli jih bomo in jim zvezali noge, da ne bo več sovražnikov, ki so pred našimi očmi gnusoba. Gulareh je za to že plačal. Zdaj moramo prisiliti še Horsunj, da plača za solze naših zaprtih hčera in sinov, odpeljanih v sužnost.

Plačilo pa ne bo ne srebro ne zlato: odsekali jim bomo glave in jih razsekali na drobne kose!

Kritične in prevajalske opombe
  1. Jasunj (Ясунь): ohranjena je oblika iz ruske prevodne izdaje. Povezava s konkretnim božanstvom ali z besedo jasen ni zanesljivo ugotovljena; brez samodejne normalizacije.
  2. Indra: božansko ime v pripovedi, ki ga ni mogoče uporabiti kot dokaz zgodovinskega čaščenja vedskega Indre med "Slovani".
  3. »Še niso pomehkužili«: ruska predloga uporablja slabšalno zvezo не обабились (dobesedno približno »niso se poženščili«). Slovenski prevod izraža pomen, ne prevzema zmerljive oblike kot pripovedovalčevega lastnega stališča.
  4. Veča: skupnostni zbor, ki naj bi v pripovedi odločil o vojaškem pohodu. To je trditev besedila, ne potrditev konkretne zgodovinske ureditve.
  5. Trojanova zemlja: ni dokazano, da izraz označuje zgodovinsko Trojo ali katerikoli konkreten kraj.
  6. Tisoč let: gre za notranjo časovno trditev; ne sme se uporabljati kot preverjena kronologija.
  7. Antija in antska dežela: predloga omenja Антию in Край Антский. Morebitne povezave z zgodovinskimi Anti niso neodvisno potrjene s tem virom.
  8. Gulareh: poimenovanje vojskovodje iz pripovedi, brez zanesljive identifikacije z zgodovinsko osebo.
  9. Ruskolanj in Borusija: poimenovanji skupnosti/dežel, ohranjeni po izbrani izdaji.
  10. Kijevska Skufija: rusko Скуфь Киевскую. Možna povezava s Skitijo je interpretativna; zato oblika ostaja previdno prenesena, ne preimenovana v zgodovinsko dokazano Skitijo.
  11. »Vpregli jih bomo in jim zvezali noge«: podoba iz živinoreje (rusko захомутаем in стреножим) je uporabljena kot nasilna prispodoba podreditve sovražnikov.
  12. Horsunj: zemljepisno ime je ohranjeno brez gotovega enačenja s Hersonom ali Hersonesom.
  13. Zaključek o obglavljenju: sovražna in nasilna retorika pripovedovalca je prevedena neposredno, ne kot uredniška podpora nasilju.
  14. Različice prepisov: po Tvorogovu se zgodnja objava v Žar-ptici (Ž) in Miroljubovov prepis (M) vsebinsko bistveno ne razlikujeta; v M sta dodani besedi смехом za ляте in iмахом za тебто. Ruski prevod Gnatjukovih ostaja neposredna predloga.
  15. Status besedila: prevod temelji na sodobni ruski razlagi sporne »Velesove knjige«, ne na materialno preverjenih starodavnih lesenih ploščicah. Znanstvena strokovna obravnava besedilo večinoma šteje za novodobni ponaredek.

Ploščica 7-G — Askold in obramba

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
А тако бендемо рды ота, бо бреше псицья грьецкиа. А лис хитрощема одврне насо од трвы нашея, а то имяхом я сете, якоще суне врдяте. То бе наша мета оуцешещете ся а не збрте с ема. Ту бо за тенсенц трие сты ляты од Исхыду Карпеньсте, Асклд злы пренде на ны, ту зегненсе народе моие од лада, а твряше любы идь до стенге наша, а захщень то та од вразех на Русе. Могутнь Сврг наш ани бзи ине, а просте Сврга не имахом нище кромие смрте, а та то не стршнева есь, коли жешехом сен рьчени. Се бо Сврга зове ны, а идехом до нь. То бо идехом, яко Матыря Сва спева писень ратьну, а имяхом ста послехнуте до нь, абы сва не ясте травы, а скуфе наше грьциом даяшете, а тые намо камение, бо еже грензе тиея, а то бо то зенбы имуще тверда а остра. Ти то нам рекше, же сьмы зврженцы, а рыкахом в ноще стрх на люди, иже суть грьци. Вопрошашуть насе народы, что есьмы, а есва одповендехом, же смы люде, не имуца крае, а правяхуть намо грьци а врязи. То ищто оповеденно детем нашием, якове намо буде рекнуть пленовениема до очита и исту имуть? Се бо дружына собирахом ста до стенга нашя, а рцемо всяко: не имамы яствы, а житва сен бендехомь на поле брате. А инда оберехом од грьце - ядехом, а не оберехом - ани ядымо. Бо Матырь Сва спева надо ны, а имемо стенге наше дати вятром трепате, а комоньства ступы скакашете, да прах подыймо воень за ны, а вразем дахом дыхенть е. Тон то ден перва битва есь од ны, а имехом двасты убиена за Русь. Вечна слва има еста! А иде до ны народ, а неймяхом боляри, да придите до ны

Slovenski prevod

Tako bomo ostali zvesti svojim rodovom, kajti grška psina laže. Ta lisjak nas je z zvijačo odvrnil od naše trave, zdaj pa imamo stepe, ki jim sonce škoduje. Naš namen je, da se iz tega naučimo, kako smo ravnali napačno, in da se z njimi ne zapletamo. Tisoč tristo let po odhodu iz Karpanov je nad nas prišel Zlobni Askold. Porušil je slogo mojega ljudstva in počel takšne reči, da so vsi stopili pod naše prapore, kajti obramba pred sovražniki je na Ruski zemlji. Mogočen je naš Svarog, ne drugi bogovi. Poleg Svaroga nimamo ničesar razen smrti, ta pa ni strašna, če smo se že odločili. In glej, Svarga nas kliče — in gremo k njej. Gremo, ko Mati Sva poje bojno pesem. Poslušati jo moramo, da ne bi jedli samo trave in Grkom izročali svoje živine.

Oni pa nam pustijo glodati kamenje — zato imamo trde in ostre zobe. Govorijo, da smo zveri in da ponoči rjovemo ter vzbujamo strah v ljudeh, to je v Grkih. Ko nas druga ljudstva vprašajo, kdo smo, jim odgovorimo, da smo ljudje brez lastne dežele, ki jim vladajo Varjagi in Grki. In kaj bomo rekli svojim otrokom, ko nam bodo pljuvali v obraz — in bodo imeli prav? Zato zbiramo bojno družino pod svoje prapore in govorimo:

»Nimamo hrane, vse, kar potrebujemo za življenje, pa bomo dobili na polju.

Grkom jo bomo odvzeli — in bomo jedli. Če je ne bomo odvzeli, ne bomo jedli.«

Mati Sva poje nad nami in mi gremo. Vetrovom pustimo, da razpenjajo naše prapore, konjenici pa, da dirja po stepah ter za seboj dviga bojni prah, da ga bodo vdihavali sovražniki. Tistega dne je bila prva bitka in dvesto bojevnikov je padlo za Rus. Večna jim slava! Ljudje prihajajo k nam; najeli bomo tudi bojare, da se nam pridružijo, in tedaj bomo nad sovražniki priredili slavno trizno!

Kritične in prevajalske opombe
  1. »Grška psina« in »lisjak«: V predlogi gre za sovražni žaljivki. Ohranjen je polemični ton, brez sprejemanja pripovedovalčevih obtožb kot dejstev.
  2. Trava in stepe: Predloga uporablja nenavadno nasprotje med »našo travo« in stepami, ki jim škoduje sonce. Ne dodajam razlage o dejanski selitvi ali spremembi podnebja.
  3. »Učiti se iz napak«: Izraz »na napakah« je v ruski izdaji dodan v oklepaju; slovenska pomenska rešitev upošteva to uredniško dopolnitev.
  4. Karpanski odhod in 1300 let: Gre za notranjo kronološko trditev besedila; ne zagotavlja zanesljivega datuma Askoldove oblasti.
  5. Zlobni Askold: Tako ga označi pripoved. Zgodovinski Askold ni neodvisna potrditev tukaj opisanega dogodka.
  6. Svarog in Svarga: V prevodu sta ločeni poimenovanji: Svarog kot božanstvo, Svarga kot nebeška sfera. Razmerje med njima v besedilu ni povsem jasno.
  7. Mati Sva: Mitološka ptica oziroma poosebljen glas, ki poziva v boj. Imena ne prevajam v »mati slava«, ker bi s tem že izbral eno od razlag.
  8. Grki, Varjagi in »ljudje brez dežele«: Politična in etnična poimenovanja so del samopredstavitve pripovedovalca, ne zanesljiv opis razmer določenega stoletja.
  9. Hrana »na polju«: Ruski на поле lahko označuje njivo oziroma polje, glede na vojaški kontekst pa je mogoče tudi razumevanje bojišča. Izraz ostaja namenoma odprt.
  10. Dvesto padlih: Število je prevzeto iz besedila, ne iz preverljive zgodovinske evidence.
  11. Bojari: Zveza o »najemanju bojarjev« je nenavadna; ohranil sem jo po ruski izdaji in je nisem nadomestil z domnevo o prostovoljnem prihodu plemičev.
  12. Trizna: Beseda označuje pogrebni oziroma spominski obred z gostijo ali igrami. V povezavi »nad sovražniki« je njena konkretna vloga negotova; ne pomeni nujno čaščenja padlih sovražnikov.
  13. Različici Ž/M — »spopad«/»bitka«: Tvorogov navaja, da ima zgodnja objava v reviji Žar-ptica obliko сiча, Miroljubovov prepis pa бiтва. Izbrana izdaja uporablja »битва«, zato prevod pravi »bitka«.
  14. Različici Ž/M — »ljudje«/»ljudstvo«: Pri drugem dokumentiranem odstopanju ima zgodnja objava лiудiе, Miroljubovov prepis pa народь. V prevodu sem uporabil »ljudje«, vendar razlika ostaja zabeležena.
  15. Meja ploščice: Tvorogov navaja, da ima 7-Г v zgodnji objavi oznako »nadaljevanje sledi«; naslednji del je 7-Д. Tiskani ruski prevod 7-Г v izdaji Gnatjuk se konča pred naslednjim naslovom na str. 75.

Ploščica 7-D — Napad na Herson

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
а да справехом тризну славну по врзех. А налетьмо соколы на Хорсуне, да берехом ядь, а добра, а скотия, ниже полоняхом грьци. Ти то нас ведяй, яко злых, а сема добри на Русь. А тьма не бенде со ны, о тои, кие чюже беряше, рекуть же добро дають. А не будехом, яко она. Един есь вовенде нашо Ясунь, а тому птщехомся на труд наш, а победяте врази до едина. Яко соколове нападьнемо на она, а вржехомся до бория сылна, то бо Матыре Сва спевашеть ве сверзе о подвиги ратны. А одей(де)мо од домы сва а тецехом до врзи, абехом ведяшете имо о руськ меча сечене. Яснуне рече, же не (и)махом ста ина деяте, яко ите до пред, а на спеть не имяхом. Рце те, яко не имяхом спете, неботь переды Сва. А борзе идехом, а кие борзо иде, борзо има славу, а кые потиха иде, то се врание на не крячуть а курове кленчуть. Несма говяды, неботь сме русичи ста. А то е иным научене, абоста знате, аки Правь есь со з ны, а Наве се не бояхом ста, яко Навь не има сылы проте ны. Тому бо имехом молите бозе о помоце в трудех ратнех нашиех а тщатесе. То б то Матыре Сва бияшеть крыдлема о труды ратне, а славе воиом, якове испияхша воде живе од Перунице в сече укрутней. А тая Пер(у)ница лете до ны, а тая роуг двашеть плнен воде живе о живот вецень гордине нашему, иже меча одоста а главу стрцену утрате. Тако смрте не имяхом од ова, ниже бо живот вечен, а вожды братре о братре трудяеся.

Slovenski prevod

Kakor sokoli bomo planili nad Horsunj in vzeli hrano, imetje in živino, Grkov pa ne bomo jemali v ujetništvo. Oni nas prikazujejo kot hudobne, sami pa radi hlepijo po ruski zemlji. Toda Tema ne bo z nami, temveč s tistimi, ki si prilaščajo tuje in govorijo, da delajo dobro. Mi ne bomo kakor oni. Imamo enega vojskovodjo — Jasunja. Zato si prizadevajmo premagati vse sovražnike, prav do zadnjega! Kakor sokoli bomo planili nanje in se vrgli v silovit boj, saj Mati Sva v Svargi poje o junaških bojnih dejanjih. Zapustili bomo svoje domove in šli nad sovražnike, da bodo okusili, kako sekajo ruski meči. Jasunj pa je govoril, da ne smemo ravnati drugače: samo naprej moramo, umikati se ne smemo. Govoril je, da se ne smemo umakniti, kajti pred nami je Sva, naša Mati.

Hitro smo napredovali; kdor hitro napreduje, hitro doseže tudi slavo. Nad tistimi, ki hodijo počasi, pa krakajo vrane in kokodakajo kokoši. Saj nismo [pokorni] voli, temveč Rusiči! Naj bo to nauk drugim, da bodo vedeli: Prav je z nami in Navi se ne bojimo, saj Nav proti nam nima moči. Zato moramo prositi bogove za pomoč pri svojem bojnem trudu in si sami prizadevati. Mati Sva zamahuje s krili in poziva k bojnim dejanjem; slavi bojevnike, ki so v silovitem spopadu pili živo vodo od Perunice. In ta Perunica prileti k nam ter našemu junaku poda rog, napolnjen z živo vodo večnega življenja — junaku, ki ga je zadel sovražnikov meč in mu odsekal glavo. Toda iz tega za nas ne nastane smrt, temveč večno življenje. In vedno si prizadevamo, brat za brata.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Horsunj: Ime iz predloge, pogosto povezovano s Hersonesom, toda opisani pohod ni neodvisno zgodovinsko potrjen.
  2. Ujetništvo Grkov: Besedilo zagovarja odvzem hrane, imetja in živine, hkrati pa zavrača zajemanje Grkov. Oba dela sta ohranjena, ne glede na njuno moralno napetost.
  3. Tema: Rusko Тьма je lahko personificirana tema oziroma moralna kategorija; velika začetnica sledi izdaji. Ni nujno matematično število oziroma vojaška enota tma, ki se pojavlja drugje.
  4. Ruska zemlja / Rus: Izraz se nanaša na skupnost in deželo znotraj pripovedi; ne gre za neposredno enačenje s sodobno državo Rusijo.
  5. Jasunj: Izdaja Gnatjuk ga razlaga kot personifikacijo Sonca, božanskega vojskovodjo. Razlaga je izdajateljska in ni neodvisno dokazano izročilo.
  6. Mati Sva / Svarga: Mati Sva je mitološka nebeška ptica, ki spodbuja bojevnike; Svarga je nebeška sfera pripovedi. Imeni ostajata neprevedeni.
  7. Zapustiti domove: Tvorogov pri 7-Д poroča, da M v primerjavi z Ž vsebuje dodatek домы. V transkripciji Gnatjuk 2011 (tiskana str. 76) je izraz v zvezi од домы сва, ki jo sodobni ruski prevod (str. 77) razume kot »zapustili bomo svoje domove«. To je lokalizacija v poznejši izdaji, ne neodvisna primerjava izvirnih revijalnih vrstic in strojnopisa.
  8. Hitro napredovanje: Izdaja uporablja besedo борзо in prispodobo vran ter kokoši; v slovenščini je ohranjen kontrast med hitrim in počasnim pohodom.
  9. [Pokorni]: Oglati oklepaj označuje pojasnjevalni dodatek v prevodu k primerjavi z voli; brez njega ostane dobesedni stavek »Nismo voli, temveč Rusiči«.
  10. Prav, Nav: Kozmološka poimenovanja so ohranjena, brez pripisovanja zgodovinsko dokazljivega trojnega sistema.
  11. Perunica: Poimenovanje bitja, ki junaku podaja rog z živo vodo. Povezovanje s Perunom je smiselno v okviru pripovedi, vendar ni samostojen dokaz starega kulta.
  12. Živa voda in odsekana glava: Besedilo namenoma združuje smrt junaka in obljubo večnega življenja. Prizor ni popravljan ali racionaliziran.
  13. Brat za brata: Zveza je razumljena kot medsebojna solidarnost bojevnikov, ne kot opis posebne pravne ustanove.
  14. Različice Ž/M — lokalizacija dodatkov: Tvorogov za 7-Д opisuje večinoma črkovne razlike; kot dodatka v M posebej navede домы in живе о. Prvo mesto je v transkripciji Gnatjuk 2011 na tiskani str. 76 ob odhodu od doma (од домы сва). Drugo je na isti strani v zvezi воде живе о живот вецень ob Peruničinem rogu z živo vodo; sodobni ruski prevod na str. 77 to razlaga kot »živo vodo večnega življenja«. Takšna umestitev ne dokazuje, da sta enaki besedni obliki dokumentirani tudi v Ž; razlika M/Ž in izvorna členitev besed ostajata odprti. Glavno slovensko besedilo ostaja enako P1.
  15. Meja besedila: Prevod se zaključi z mislijo o bratstvu. Naslednje besede o odhodu umrlega na Svarogove travnike pripadajo že ploščici 7-Е (7-E); v to datoteko niso vključene.

Ploščica 7-E — Smrt in Svarogove livade

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
А умре, а до луце Сврогова иде, а тамо Перуница рече: тоие бо никие ин, ниже рус гордин, ани грьць, ани вряг, анмо славен роду славна. А тон иде по спевех Матыревех, а Матыре Сва ншех до луце твех, Сварже влике! А рече му Сварг: иде, сыне моие, до те красе вечны, а тамо зрящеше тва денде а бабе, а ти то о радошех а вес(е)лиах те зряшете. Плакста зеле до днесе, а тедо има бяшеть возрадовастеся о животе твем вечнем до конца конец, а вокращеся тамо не вемее. Яко вое Ясуне имяхом ина мета ниже грьци а имяхом славу ину. А такожде дозредемо до Ирие наше, а узржехом квенте красне, а древа, а луци, а имемо вяну вяните одо поль тех, житву трудити а яшень пълоте, а пшено просово сбиряшете до закуте Сврожия. То бо т’ богощенства ина, яко земна ве прахове, а болястве, а страднех, и да бенде мирна дене го вечна! А сме стахом на мисть го, а пряхомста зуре, а бенде паднемо зе славоу, тамо идьме, яко ов. То бо Матыре Сва бияшеть крыдляма о боце сва обапол, якова возгена сяше свентем до ны, а вшяко перо ине красне - чермено, сине, мондре, жолуте а стрбрне, злате а беле. А та сящеть яко суне сар уме, а во колы иде по сунь, та б то светяшеть о седьма красы, иже завещь о бозех ста наше. А Перунь ю зряше, грметь в сверзе ясни, то бо то наше щества. А сиць имяхом ста сва сыла дате, да узриемо такожь, а одсенчехом стар живот наш од нова, якова есь сечена врубе дрва доми огнищан простъ. Матере Слава бие крыдлема о палы, а идьмо до стеги нашенстве, а те бо стенги Ясуне.

Slovenski prevod

Kdor pa umre, bo odšel na Svarogove travnike. Tam bo Perunica dejala:

»To ni nihče drug kakor ruski junak, ne Varjag ne Grk — Sloven je iz slavnega Roda.

Prišel je ob petju Matere, naše Matere Sva, na tvoje travnike, o veliki Svarog!«

In Svarog mu bo rekel:

»Pojdi, moj sin, k tisti večni lepoti. Tam boš uzrl prababice in pradede, ki te bodo sprejeli z veseljem in radostjo.

Do zdaj so bridko jokali, zdaj pa se bodo veselili tvojega večnega življenja do konca vseh koncev, lepšega od vsega, kar poznajo.«

Kakor Jasunj(evi) bojevniki imamo drugačne cilje kakor Grki in tudi drugačno slavo. Tudi mi bomo prišli v svoj Irij, uzrli čudovite cvetlice, travnike in drevesa, tam povezovali snope na poljih, delali med žitom, pleli med ječmenom ter proso in proseno zrnje spravljali v Svarogove kašče. In to je drugačno bogastvo! Na zemlji je bilo vse v prahu, boleznih in trpljenju, zdaj pa bodo zanj nastopili večno mirni dnevi. Mi bomo stopili na njegovo mesto in se srdito bojevali; če bo treba, bomo slavno padli in odšli v Irij kakor on. Mati Sva razpre krila in z njimi udarja ob svoje boke. Sije nam z ognjeno svetlobo in vsako njeno pero se čudežno preliva v rdeči, svetlomodri, modri, rumeni, srebrni, zlati in beli barvi.

Sije kakor Sonce-kralj, v krogu sledi soncu in žari v sedmih barvah, ki so nam jih zapustili naši bogovi. Ko jo Perun zagleda, zagrmi na jasnem nebu — in to je naša sreča. Vse svoje moči moramo dati, da bi tudi sami to uzrli in svoje prejšnje življenje od novega ločili tako preprosto, kakor v domovih ognjiščanov s sekiro cepijo drva. Mati Sva udarja s krili, mi pa stopamo pod svoje prapore — in to so Jasunj(evi) prapori.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Konec ploščice 7-D in začetek 7-E: Ruski prevod na strani 77 po zaključku o bojevnikovi večnosti posebej označi 7-Е, ki se začne s prizorom, kaj se zgodi po smrti. Ta enota se nadaljuje na strani 79, kjer se tudi konča.
  2. Svarogovi travniki: Predstava posmrtnega sveta z zelenimi travniki je del obravnavane pripovedi; sama po sebi ne dokazuje izpričane oblike zgodovinskega slovenskega oziroma širše "slovanskega" verovanja.
  3. Perunica: V pripovedi posreduje med padlim junakom in Svarogom. Njene povezave z drugimi "slovanskimi" božanstvi ne določam kot gotove.
  4. Ruski junak: Ruska zveza »рус-герой« je prevedena približno. Ne pomeni samodejno sodobne narodne identitete.
  5. Sloven in Rod: Izvirna ruska izdaja vsebuje »славянин ... из славного Рода«. Prevod »Sloven ... iz slavnega Roda« ohranja starinsko poimenovanje in veliko začetnico; Rod lahko nakazuje prednike, rodovno skupnost ali božansko poimenovanje. Pomen ni zanesljivo določen.
  6. Mati Sva: Nebeška ptica, ki jo besedilo povezuje z bojno pesmijo, svetlobo in raznobarvnim perjem.
  7. Jasunj: Ohranjen v obliki iz izbrane ruske izdaje. Opomba Gnatjukovih ga povezuje s sončnim božanskim vojskovodjo; to je interpretacija izdajateljev.
  8. Irij: Poimenovanje posmrtnega oziroma nebeškega sveta v pripovedi, ohranjeno brez prevajanja.
  9. Ječmen in proso: Ruska izdaja omenja pletje ječmena ter »пшено-просо«, torej tako oluščeno proseno zrnje kot proso. To ne označuje nujno dveh različnih žitnih vrst.
  10. Svarogove kašče: Prispodoba dela in obilja tudi v posmrtnem življenju. Ne gre za neodvisno zgodovinsko dokumentiran obred.
  11. Sedem barv: Ohranjenih je vseh sedem imenovanih barv (rdeča, svetlomodra, modra, rumena, srebrna, zlata, bela); ne gre za sodobno poenostavljeno mavrično lestvico.
  12. Odsekati prejšnje življenje: Ohranjen je oster prispodobni prehod med zemeljskim in prihodnjim življenjem.
  13. Jasunj(evi) prapori: Gnatjukova v opombi trdita, da je bil Jasunj kot sončni vojskovodja upodobljen na bojnih praporih. To je navedba iz njune razlage, ne preverjeno zgodovinsko dejstvo; zato tega v glavno besedilo nisem dodal.
  14. Primerjava Ž/M: Tvorogov za »Дощечка 7е« navaja, da se zgodnja objava v reviji Žar-ptica (Ž) in Miroljubovov prepis (M) bistveno pomensko ne razlikujeta. Tudi ta skladnost ne dokazuje starosti ali pristnosti domnevnih ploščic.

Ploščica 7-Є — Slavun, Dažbog in rodovi

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Тамо Перунь иде а главоу златоу трсеще, молыне посевахшеть до сврзе синяе, а та тврдесе одо тые. А Матыре Слва спевашеть о трудех сва(кех) ратнех, а имамехом ста посленхате а хотяшети бране зуриве за Русь наше а прасвнтоце наша. Матыре Слва сиящеть до облцева, яко сунь, а вещашеть ны победы а згенбель. Ани се бояхом ста, яко то есь живот земен, а виць есь живот вечен, а тому имяхом ста дыбате веще, яко земно проть же нице. Сме на земе яко зги, а то зъгмизехом ву тьме, яко не бяхом ста иста никда на ни. Тако слва наше отеце до Матыре Слве а пребенде во нь до конца конец земстех а инех житве. То бе сва со сте н’бояшети сен смрте, яко смехом потомице Славне а Дажбо, нас родиве кренз краву Замунь, а то бедехшемо кравенце а скуфе, онтиве, русы, борусень а суренжцы. Тако сме стахом дедь русове, а с Пендебе идьема до се до сверзи сварозе сынея. За стар час рыбьеяны остасе, не хотыше идяшете до земе нашея, а рцехша, же бо сте имяй добля. И тако ста изгибоста сва, а не плодшете сен з ны а змрже, яко неплодьва, нищо од ень не збенде. А не вехом сте обце о тех костобцева суть она, они жда помоце од сверзи, самова не стахва се трендетесе, а такожде се ина сташя: од илироум поглцена стахва. Ту бо рцехом, вшяко есь право недесен стате о добе тея – а тако илирове ста поглщена од ны, а не имахом тоде никих. Тако дулебова стахва одо ны повренцева на борусь. Мало збышаше илерува, неботь речены илмерстие, а то се бо седнеше вендле иезера. А ту вендешии усешедша даль, а илмерсте осташе сен тамо, и тако збенде мало, а рече сва поленше, а бяша. Бие то крыдлема Матыре Сва а спевашет песен до сече, а та Птиця суне саре не есь, а тая есь, од она ова ста бяша.

Slovenski prevod

Tam stopa Perun, stresa svojo zlato glavo in seje strele po sinji Svargi, ki se zaradi tega utrjuje. Mati Sva nam poje o bojnih prizadevanjih. Moramo ji prisluhniti in se podati v hud boj za našo Rus in svoje svete praprednike. Obličje Matere Sva žari kakor Sonce in nam napoveduje tako zmage kakor pogubo. Toda tega se ne bojimo, saj je to zemeljsko življenje, nad njim pa je večno življenje. Zato si moramo prizadevati za večno, kajti zemeljsko je v primerjavi z njim nič. Na zemlji smo kakor iskre in izginili bomo v temi, kakor da na njej nikoli nismo obstajali. Le naša slava bo prešla k Materi Slavi in v njej ostala do konca vseh koncev zemeljskega in drugih življenj. Smrti se ne bojimo, kajti smo potomci Slavune in Dažboga, ki sta nas rodila prek krave Zemun.

Bili smo kravenci in Skiti, Anti, Rusi, Borusi in Surožci. Tako so nastali pradedje Rusov, ki so prišli iz Pendžaba in še danes [prebivajo] v sinji Svarogovi Svargi. V davnih časih pa so ribojedci ostali tam. Niso hoteli oditi v naše dežele in govorili so, da jim je že tam dobro. Tako so začeli izginjati. Niso se množili skupaj z nami in so izumrli brez potomcev, tako da od njih ni ostalo nič. Prav tako ne vemo ničesar o tistih Kostobokih, ki so čakali na pomoč Svarge, sami pa so prenehali delati. Zgodilo se je, da so jih posrkali vase Ilirci. Pravimo, da bi v tistih časih prav zares lahko izginil vsakdo. Tudi Ilirce smo posrkali vase mi in od njih ni ostalo nič. Prav tako smo Dulebe spremenili v Boruse.

Od Ilircev oziroma tistih, ki so jih imenovali Ilmerci, jih je ostalo le malo, saj so se naselili ob jezeru. Vendi so odšli dalje, Ilmerci pa so ostali tam. Bilo jih je malo in izgubili so svoj jezik.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Oznaka ploščice: V prejšnji evidenci se za izdajo Gnatjuk pojavlja oznaka 7-Є, pri Tvorogovu pa 7э. Znaka Є (ukrajinska črka) in Э (ruska črka) nista istovetna; njune rabe zato ne smemo predstaviti kot enakega zapisa. Gre za uredniško povezovanje istega besedilnega odseka glede na začetek in konec. Register te izdaje uporablja oznako 7-Э / 07EH in ločuje to enoto od 7-Е / 07E. Grafična podoba konkretne tiskane oznake v izdaji Gnatjuk zahteva še preverbo na faksimilu, ker se v besedilnem prikazu lahko popači.
  2. Perunova zlata glava in strele: Podoba je ohranjena brez racionaliziranja. Svarga v tej izdaji pomeni nebeško sfero, ki naj bi se ob bliskih utrjevala.
  3. Mati Sva / Mati Slava: Ruski prevod uporablja povezani poimenovanji Матерь-Сва in Матерь-Слава. Ne odločam, ali gre za dve bitji ali za dve imeni iste mitološke podobe.
  4. Zemeljsko in večno življenje: Tvorogov navaja razliko med zgodnjo objavo (Ž: »живот вещен«) in Miroljubovovim prepisom (M: »живот земен, а вiць есъ жiвот вещен«). Izrazito nasprotje med zemeljskim in večnim življenjem sledi ruski izdaji Gnatjuk in M.
  5. Svarga in nebo: Pri dveh mestih Tvorogov navaja različici, v katerih M uporablja nebo, Ž pa obliko, povezano s Svargo. To ne spreminja osnovne slike, vendar je pomembno za kritični prepis.
  6. Slavuna: Ime domnevne prednice je ohranjeno kot lastno ime; iz besedila ni mogoče dokazati obstoja izpričane zgodovinske osebe ali splošno sprejete mitološke figure.
  7. Krava Zemun: V besedilu nastopa kot mitološka posrednica rojstva skupnosti. Njene simbolike nisem dodatno razlagal kot dokaz zgodovinsko izpričane slovenske vere.
  8. Kravenci: Oblika iz ruske izdaje je ohranjena, ne da bi jo samodejno enačil s Hrvati, Kriviči ali kakšno drugo zgodovinsko skupino.
  9. Skiti, Anti, Rusi, Borusi, Surožci: Niz imen je prenesen iz ruske predloge. Njihovo povezovanje v en sam rod je notranja trditev besedila, ne zgodovinsko dokazana genealogija.
  10. Pendžab: Prevod sledi Gnatjukovima, ki navajata Пенджаб. Navedba ne dokazuje selitve vseh imenovanih skupin iz zgodovinskega Pandžaba.
  11. [Prebivajo]: Oglati oklepaj označuje dopolnitev, ki jo kaže tudi ruski prevod. Ne gre za samostojno izpričano besedo domnevnega starejšega besedila.
  12. Ribojedci: Dobesedna oznaka iz ruske izdaje (рыбоеды), ki je ne povezujem z določeno arheološko ali etnično skupino.
  13. Kostoboki in Ilirci: Obe imeni sta znani tudi iz zgodovinopisja, vendar njuna vključitev v to pripoved ne potrjuje opisanega izginotja ali asimilacije.
  14. Dulebi in Borusi: Trditev, da so se Dulebi »spremenili« v Boruse, je ohranjena kot trditev besedila. Ni neodvisna rekonstrukcija etnogeneze.
  15. Ilirci, Ilmerci in Vendi: Ruski prevod povezuje Ilirce z Ilmerci in omenja naselitev ob jezeru ter odhod Vendov. Teh poimenovanj ni upravičeno nekritično enačiti z zgodovinsko izpričanimi ljudstvi oziroma jezerom Ilmen.
  16. Zaključek: Ploščica se konča z navedbo, da so Ilmerci izgubili svoj jezik. Na isti tiskani strani 83 se za tem že začne 7-Ж in ne sodi v to besedilno enoto.

Ploščica 7-Ž — Obrski junaki in Trajan

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
А ту хом ведете имахом, да сен збиряе род руськ десенце, а десенце до сты. А да тая напдяшеть о врзех, а пиметь е главева одтрчеца, а тамо злая поленшеть, да зве(р)же хисницы та ядшя созденхноуть. Течашуть риеце велке на Русе, а мнга вода е журшесть спева стародавня о тои боляри, якве не сен бояша до поль годе идшя, а ляты мнга сен пряща о волнесть руську. Ти то слвне нищо бергыша, ани животы сва, тако рце о нье Берегыня. А биеть крыдлема Матыре Сва Слва, а жечеть о тые потомице, якве ни грьциом, ни врянзем не пода. Жечеть тая Птыця о грдыниех борусенъштех, якве од ромие падша колы Данаеве вендле Троянь валу, а тое просте трзны легышя. А Стрибвеинве плясащуть об оне, плакашеся за овсене, а во зимие студиене гурлыхащеть об онь, жере в ступень. А голомбе дивонка а таце жекочуть, яко погибьша тые о славие, ани оставе земе све врзема. Не бо сьма сынове ткожде потомице, а ни леншенхом сме тако земе наше варензем ни грьцем. Ту Зоря Красна иде до нь яко жена благва, а млека даяшеть ны в силоу а кренпосць двужила, та бо Зарыне Суне вестща. А такожде сленхщемо сен хом Виестеце комоньска скашете до закату суне, абосте управенсте бяш го члн злат ку ночи, а бяш бех воуз со влоема смирнама влекуцеша по ступе сынеа, тамо бо легне Суне спате во ночь. А то ж колибва ден пшишед ста до вечеже, а друге Скакашець уяве пршедь вечере а тако рце Суне, же воуз а влы есь тамо, а жде го на Млечне Стезе, аще Зоря пролиша во ступе, позвана мате абы сва поспешендла.

Slovenski prevod

Mati Sva udarja s krili in poje svojo pesem, ki kliče v boj. Ta ptica pa ni car Sonce, temveč tista, ki je izšla iz njega. In vedeli smo, da se mora ruski Rod združevati v desetine, desetine pa v stotine. Te bodo napadle sovražnike, jim posekale glave in jih, hudobneže, pustile tam, da jih bodo požrle plenilske zveri in nato tudi same poginile. Po Rusi tečejo velike reke, žuborijo številne vode in pojejo o davnih časih — o tistih bojarjih, ki se niso bali stopiti na bojišča proti Gotom in so se mnogo let bojevali za rusko svobodo. Ti slavni možje niso prizanašali ničemur, niti svojemu življenju. O njih pripoveduje Bereginja.

In Mati Sva-Slava udarja s krili ter pripoveduje potomcem o tistih, ki se niso uklonili ne Varjagom ne Grkom. Ta ptica govori o boruških junakih, ki so padli pod rimskimi udarci ob Donavi, blizu Trojanovih nasipov, in obležali brez trizne. Stribogovi vetrovi jeseni plešejo in jokajo za njimi. Pozimi za njimi vzdihuje Mraz, poleti pa Vročina v stepi. Tudi čudoviti golobi grulijo o tistih, ki so slavno padli, vendar svoje zemlje niso izročili sovražniku. Mi pa smo njihovi sinovi in potomci, zato tudi mi svoje zemlje ne bomo izročili ne Varjagom ne Grkom! Glej, k nam prihaja Rdeča zarja kakor dobra žena in nam daje mleko, da bi se naša krepkost in moč podvojili, kajti ta zarja je znanilka Sonca.

Slišimo tudi, kako jezdec na konju dirja proti sončnemu zahodu, da bi Sončev zlati čoln usmeril v noč. Krotki voli naj bi vlekli voz po sinji stepi in tam bi Sonce leglo spat. Ko mine dan in se začne mračiti, se pred večerom prikaže drugi jezdec in Soncu pove, da ga voz z voli že čaka na Mlečni stezi. Pove mu tudi, da se je zarja že razlila po stepi in ga kliče, naj pohiti …

Kritične in prevajalske opombe
  1. 7-Ž: Gnatjukova uporabljata rusko oznako »7-Ж«; latinična oznaka 7-Ž je uredniška transliteracija za slovensko izdajo. Oznaka ne potrjuje obstoja preverljivega fizičnega lesenega izvirnika.
  2. Mati Sva: Pojavlja se kot nebeška ptica in glas spomina na padle. Prevod ne enači samodejno njenega imena z dokazano zgodovinsko "slovansko" boginjo.
  3. Car Sonce: Ruska predloga izrecno razlikuje ptico od Sonca in pravi, da je izšla iz njega; te nenavadne zveze nisem poenostavil v trditev, da sta ista.
  4. Desetine in stotine: V odlomku sta vojaški oziroma skupnostni enoti. Iz njune omembe ne moremo dokazovati zgodovinske vojaške organizacije.
  5. Rod: Ohranil sem veliko začetnico iz poimenovanja v predlogi. Lahko se nanaša na skupnost ali rod; ni dokaz, da gre na tem mestu za samostojno božanstvo Rod.
  6. Bojarji in Goti: Povezave z Goti so del pripovedi, ne samostojno preverjene zgodovinske bitke.
  7. Bereginja: Poimenovanje bitja, ki ohranja spomin na umrle. Njegovega mitološkega statusa iz samega odlomka ni mogoče zanesljivo določiti.
  8. Mati Sva-Slava: Dvojno poimenovanje je prevzeto iz ruske izdaje. Zgodnja objava v Žar-ptici in Miroljubovov prepis se na tem mestu razlikujeta: besedilo o potomcih, ki se niso uklonili Varjagom in Grkom, je v M razširjeno; Tvorogov to posebej dokumentira.
  9. Borusi / boruški junaki: Ohranjen je izraz za skupino v pripovedi. Ne gre za potrjeno rodovno identifikacijo.
  10. Trojanovi nasipi: Rusko валы Трояновы ni zanesljiv dokaz povezave z arheološko Trojo ali določenimi zgodovinskimi nasipi ob Donavi.
  11. Trizna: Obredna pogrebna oziroma spominska slovesnost. Zveza »brez trizne« poudari, da padlim junakom ni bil opravljen pričakovani obred.
  12. Stribog, Mraz in Vročina: Ruska izdaja Gnatjuk (2011, tiskana str. 83) pravi И Стрибожии ветры пляшут и плачут о них осенью (»Stribogovi vetrovi jeseni plešejo in jokajo za njimi«). V P1 je glagol »plešejo« odpadel, пляшут pa je bil pomensko nadomeščen z »žalujejo«; v P2 je povrnjen. Gre za poosebljeni opis narave skozi letne čase, ne za preverljivo zgodovinsko pričevanje o verskem obredu.
  13. Golobi: Tvorogov pri branju odlomka o golobih navaja še eno razliko med Ž in M; zato ni zanesljivo, da ima celotna sintagma enako obliko v vseh prepisih.
  14. Rdeča zarja: Rusko Заря Красная lahko pomeni rdečo, lepo oziroma krasno zarjo. Izbral sem »Rdeča zarja«; dvojni pomen ostaja pomemben.
  15. Zlati čoln in voz: Ruska izdaja uporablja dve različni sončni prevozni podobi (золотой челн in воз с волами). Obe sta v prevodu ohranjeni, ne zamenjani z eno samo vozilo.
  16. Mlečna steza: Dobesedni mitopoetični izraz Млечная Стезя, verjetno povezan z Mlečno cesto. Identifikacija je razlaga, ne izrecna definicija v odlomku.
  17. Zgodovina prepisov: Primerjava Ž (revija Žar-ptica) in M (Miroljubovov prepis) ne potrjuje starosti oziroma pristnosti domnevnih lesenih ploščic. Za 7-Ж Tvorogov navaja veliko pravopisnih in nekaj vsebinskih razlik.

Ploščica 7-Z — Venec vere in izročilo očetov

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Тако рцемо сме, же имяхом красная венце вире наше, а не имахом цызиа дибиратесе. Ту кнез наше речеше, же имахом ите до Ясуне болярьве, абехом сме то ухранялы одо вразе побенсть рано, а поздень час буде оконция поздей. Да имехом сыла нашя по ступье Матырь Суне сва строения - а крыдлева обаполе розерщена, а тела во средьце, а глава Ясуне, на рамена го - вовендце славне, якове не леншешуть во сенчие главе сва ясуне, а убреготь ю до ова дне. Коли бо Ищеху иде до закату суне со вое сва, а Хрват беряй све воя, тодь ина часть ищеху се ленше з русева, а тако з не оделенция земе а з нихма утворе Русколане. Кий бо усендесе о Кыеве, а тому смехом подлегце, а з ним доцеле сен Русе стриащем сен. А такво будьва ны ина сыла, не идехом о ни, а со Русь, понежде тая есь мать наше, а тако сме децшти еие, а бедехом до коньцы о ню.

Slovenski prevod

Tako pravimo, da imamo čudovit venec svoje vere in da se ne smemo obračati k tuji. Naš knez je govoril, da moramo iti k bojarju Jasunju, da bi se pravočasno obvarovali pred porazom, ki nam ga lahko prizadene sovražnik. Pozneje utegne biti dokončno prepozno. V stepah imamo moč in se razvrščamo po podobi Matere Sva, našega Sonca: krila razprostiramo na obe strani, telo pa je na sredini. Na čelu stoji Jasunj, na njegovih bokih pa slavni vojvode. Ti v boju ne izgubijo svoje jasunjske glave, temveč jo ohranijo do tistega dne. Ko se je Ščeh s svojimi bojevniki odpravil proti sončnemu zahodu in je Hrvat odpeljal svoje bojevnike, je drugi del Ščehovih ljudi ostal z Rusi. Zato zemlje niso razdelili, temveč so skupaj z njimi ustvarili Ruskolanj.

Kij se je naselil v Kijevu in podredili smo se mu; z njim smo Rus znova zbirali v celoto. In četudi se pojavi druga sila, ne bomo stopili na njeno stran, temveč bomo ostali z Rusjo, kajti ona je naša mati, mi pa smo njeni otroci in z njo bomo ostali do konca!

Kritične in prevajalske opombe
  1. Oznaka 7-Z: Ruska črka »З« ustreza slovenski »Z«. Številčenje označuje uredniško enoto iz znanih prepisov, ne fizično preverjene lesene ploščice.
  2. Venec vere: Ruski прекрасный венец нашей веры je preveden dobesedno kot pesniška podoba. Ne določa preverjene zgodovinske verske ureditve.
  3. Bojar Jasunj: Izvorni ruski prevod uporablja Ясуню-боярину. Jasunj je lahko osebno, mitsko oziroma naslovno poimenovanje; identifikacije ni mogoče zanesljivo določiti.
  4. Pravočasno pred porazom: Gnatjukova stavek razlagata v smislu obrambne priprave; iz Tvorogovovega prepisa se nekatera skladnja ne da zanesljivo obnoviti.
  5. Mati Sva in Sonce: Prispodoba bojne razporeditve ima razprostrti krili in osrednje telo. Zveza »naše Sonce« izhaja iz izdaje Gnatjuk in je ne obravnavam kot dokaz, da sta Mati Sva in sončno božanstvo istovetna.
  6. Jasunj in »jasunjska glava«: Nenavadna zveza головы своей ясуновой lahko izhaja iz nejasnega branja imena ali opisnega pridevnika; zato je v prevodu ohranjena in ni zamenjana s samovoljno razlago.
  7. »Do tistega dne«: Približno sledi ruskemu до Дня Оного. Na kaj se dan nanaša, ni izrecno povedano.
  8. Ščeh / Šček: V ruski izdaji Gnatjuk 2011 (tiskana str. 85) stoji Когда Щех пошёл (»Ko se je Ščeh odpravil«), medtem ko ista izdaja pri 5-A (str. 47) uporablja Щек (Šček). Slovenski P2 pri 7-З neposredno sledi obliki Щех → Ščeh, v 5-A pa ohranja Šček. Ali različni obliki merita na isto osebo ali skupino, ostaja odprto; iz poimenovanj ni mogoče dokazati zgodovinske identitete.
  9. Hrvat: Poimenovanje je preneseno iz ruske izdaje. Samo po sebi ne dokazuje selitve ali genealoške povezanosti današnjih Hrvatov s pripovedjo.
  10. »Ščehovi ljudje«: Ruska zveza другая часть щехов (Gnatjuk 2011, tiskana str. 87) ni enoznačna. P2 jo v skladu z obliko Щех na str. 85 razume kot skupino, povezano s Ščehom, ne kot samostojno dokazano pleme. P1 je zaradi poenotenja uporabljal Šček/Ščekovi; popravek ne zatrjuje, da gre za drugo osebo.
  11. Ruskolanj: Domnevno poimenovanje dežele/skupnosti. Pripoved o njenem nastanku ni zgodovinsko verificirana.
  12. Kij in Kijev: Besedilo ju povezuje z združitvijo Rusi. To ni neodvisen dokaz za datum nastanka mesta ali politične tvorbe.
  13. Rus kot mati: Zaključek je izrazito kolektivističen in čustven. Besedo »Rus« ohranjam v zgodovinsko-pripovednem pomenu; ne enačim je s sodobno državo.
  14. Različici Ž/M: Tvorogov pri 7-З navaja, da med objavo v reviji Žar-ptica (Ž) in Miroljubovovim prepisom (M) ni bistvenih razlik, kar ne potrjuje starodavnosti besedila.

Ploščica 8 — Varjagi in Grki

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
А тако ста мерзе русы распре а оусобица, а Жале ста мезе оны а почаше плакате а вырьекате има. Да не гряднемо за оны, яко тамо ста бенде погенбель наше, а депчемохомся до та пориа, якождия не збуде од ны нищо. Оспомыньмо о те, яко об оце Орие един род славене, а п’ оце Орие сынове го роздиеленщеся на трицию. А тако ста о русколане а виенцие, еже сен роздиелшесе на двы. Та бо тва о боросиех, якве бяшете ростржден на двие, а тогдие имахомь скоро десенте. А пощо гряди грядящете а грендее оустроящете, колибва имахом сен диеляшетесе до безконьця. Та Борусь едина можашеть, а не десенце. А то родце а родичи сен диельяшесеа потчаше, а то крато врг налзе на ны. Имамы бранитесе о рцень, а не жечете, якова оце имате. Аще бо имате десенте краве а згинешещи од враг, мала оущьта иесь, а пребодеши в родие до конца, тва десенце има оутворяшети тысенце. Имахом ста болярина Огленде. Оне гды тые Оглендя краве водяй по ступех, а ты крато рце словесы многая о родциех свех, а почтисе сам од себе вышие пращуре а Оре оце, то то врдная твряще, не будехом сме има настенжете, сице бо слида све, не идиемо (за не). По Галарехе збенде годе до полуноче а тамо исчзне. Детерех веде ю, о них же не вехом нисчо. А берендие идша до ны а риекста намо, яко велька утснения имай од яге, якве поста на след иегунштии. А тако Болояр иема рцие пождяте, а пшеде до нь. А ходяе с пенты тьмы до нь неождание а бияй яге, кие бо рострще на вше страны, яко влия жене е, а бере кравы еие и говяда, а дчере, юнаше, бо а старче побие наскрсь. Мы сме русичи, имахом грдитесе походю нашю, а држатесе един одна, прятесе до смерте праве. На то еще поминьмо Дорие Парцишьтего, иже на ны уточисе а побие ны за наше розделяне и оусобице. То то бо врязие Ерек а Аськ оусестасе на кренке наша, а мрзяшете намо до кромие тои. Сьме потомицы родоу Слвуне, кии приде до илмарице а оуседнешасе до годиа, а ту буде тысенце ляты. Потчаще на ны кълтове со желязва све, а поткяша ны, повратьшесе до заходоу суне, яко есьва тврдие роука држяща ны а того од риела до измчения, а страх му навенде на чряслы го одтрще од земе нашея. А илморшти на то глендешя, не сен бранишася доциела а загыне, нищо сме не могощя то оутворите ина, яко илме не хочяшете железва брате до ренкы сва, ани сен бранете од врзех. Такова роди изсхнете имяшуть, або я ины насленделы. Грм грмышае в сврзе сыния, а имахом лиетете на врзи яко ластице борзие едине а грьмавие. А та бенстрщь иесе меча нова а роуська, а мета имахом днесе иниа, абы ста стоупа скоуфиниа бола за ны, а вшяка бродице в оние защезлие стаенме. Наше краве тамо ходяшете имоуть, а наше родице жите имоуть, инбо колтове вчереншеие соуте днесе варензе а грьце, иже рекома елане есь. А тые, ко не домыслева сен до то соуте ихьва буднсце отроква одеренце. Бранисе, земе рустия, а брань само себие, а то б ина не бендла на тый крче. А то б то вразема не недла сен охомытана а до воза правяджена, абы тенгла тей до камо хочашеть цужей владь, а не бо то ты хочяшеш ите сама. Жале велка с кариною тому, кие не дорозумие словесы тае, а грм иему небстень, абы пврг сен долие а не воста. Вищь владь наше едине есе - Хорс а Перунь, Яро, Купалва, Лад а Дажбо. А колижде Купалва приде ве венчие, кие же взлеже на главие го, сетчена од виетвия злена, а цветие, а плды, тен час имехом быти далецие о Непре а до Русе скакашете. О смрте наше не мыслехом ста, а живот наше на поли есь красен. Бие крыдлема Матыре Сва Слава а жече намо ите до сече, а не имяхом ите инам - ни до пиру, ни до ядьва бряшна, тукы смачена, неботь имяхом спате на сыре земе а ясте трву зленою, докудь не бенде Русь волна и сылна. За тен часе, колибва годь иде на ны о полуноче, Иерменрех се о союзе иегунште, а тако се пдорже о она. А сме имяхом два врази на два конция земе нашыя. А (с)та Болорев предо труды велке а усумнесе о то. Ту Матырь Сва летшя рече му, яко смеяй паднуте на иегунштиа о первие а рострщите ю, а сен повратитесе на годь. А тый тако диеяше: розбие иегуншты а се поврте на годь. Тамо бо уврже сыне Иерменрехе а змртве.

Slovenski prevod

Med Rusi so se začeli spori in medsebojni boji. Tedaj je mednje stopila Žalja, začela jokati in jih grajati. Ne bomo šli za njimi, kajti tam nas čaka poguba. Lahko bi dočakali čas, ko od nas ne bi ostalo nič. Spomnimo se, kako je bil ob očetu Oriju rod Slovenov enoten. Po očetu Oriju pa so se njegovi sinovi razdelili na tri dele. Tako se je zgodilo tudi z Ruskolani in Venedi, ki so se razdelili na dvoje, ter z Borusi, ki so razpadli na dva dela; zdaj pa jih bo kmalu že deset. Čemu postavljati nasipe in ograje, če se bomo lahko tako delili v neskončnost? Borus mora biti enoten in ne razdeljen na deset delov. Tedaj so se Rodci in Rodiči začeli ločevati. Sovražnik nas je napadel, mi pa se moramo braniti pred njim, ne pa se prepirati, kdo ima kakšne očete.

Če imaš deset krav, pa te sovražnik ubije, ti je to v kaj majhno čast. Če pa ostaneš z rodom do konca, se bodo desetine združile v tisoče. Imeli smo bojarja Oglendjo. Ta Oglendja je nekoč vodil krave po stepah in veliko govoril o svojih sorodnikih. Samega sebe je postavljal nad prednike in nad očeta Oreja ter s tem povzročal škodo. Ne bomo mu sledili, saj imamo svojo pot. Po Galarehu so se Goti umaknili proti severu in tam izginili. Detereh jih je odpeljal, mi pa o njih nismo vedeli ničesar.

K nam so prišli Berendeji in povedali, da jih močno zatirajo Jagi, ki so se pojavili za Huni. Bolojar jim je rekel, naj počakajo, saj bo prišel k njim. In nenadoma je prišel k njim s petimi »tmami« ter porazil Jage. Razkropil jih je na vse strani in jih razgnal kakor vole. Odvzel jim je krave in bike, hčere in mladeniče, starce pa je vse pobil. Mi smo Rusiči in ponosni moramo biti na svoj izvor, držati skupaj in se bojevati do pravične smrti. Spominjamo se namreč še Darija Perzijskega, ki nas je napadel in nas premagal zaradi naše razdeljenosti in medsebojnih sporov.

Zdaj pa sta se nam Varjaga Rurik in Askold usedla za vrat in sta se nam do skrajnosti priskutila. Kajti mi smo potomci rodu Slavunje, ki je prišel k Ilmercem, se tam naselil pred prihodom Gotov in tam ostal tisoč let. Kelti so planili nad nas s svojim železjem, toda ko so trčili ob nas, so se obrnili proti sončnemu zahodu. Mi smo namreč s trdno roko držali tako plug kakor meč, vlili strah v njihova ledja in jih pregnali s svoje zemlje. Ilmerci pa so to le opazovali, se sploh niso branili in so pomrli. Mi nismo mogli ničesar storiti, kajti Ilmerci niso hoteli vzeti železja v svoje roke in se braniti pred sovražniki. Takim rodovom bi bilo bolje, da usahnejo, kakor da bi jih drugi posnemali!

Grom grmi v modri Svargi in mi moramo poleteti nad sovražnike kakor hitre lastovke — složno in silovito. Ta hitrost so novi meči Rusov. In danes imamo tak cilj: da skitska stepa ostane naša in da iz nje izginejo vsi brodniki. Tam se mora pasti naša živina in tam morajo živeti naši sorodniki. Kajti če so bili včeraj Kelti, so danes Varjagi in Grki, ki jih imenujejo Heleni. Tiste, ki tega ne morejo doumeti, pa čakata nesvoboda in suženjstvo. Bori se, dežela Rus, in brani sama sebe, da se ti drugi ne posadijo za vrat! Ne dovoli sovražnikom, da bi te vpregli v jarem in privezali k vozu, da ga ne bi vlekla tja, kamor hočejo tuji gospodarji, temveč da bi šla, kamor hočeš sama. Velika žalost in graja tistemu, ki teh besed ne razume! Naj ga zadene nebeški grom, da pade na tla in ne vstane več!

Naši najvišji vladarji so le Hors, Perun, Jar, Kupalo, Lad in Dažbog. Ko pride Kupalo z vencem na glavi, spletenim iz zelenih vej, cvetja in plodov, moramo odhiteti daleč proti Nepri, v Rus. Na svojo smrt ne mislimo; naše življenje na bojnem polju je lepo! Mati Sva udarja s krili in nas kliče v boj. Ne smemo oditi drugam — ne na gostije, ne k obilnim jedem, ne k slastnim mastnim zalogajem. Spati moramo na vlažni zemlji in jesti zeleno travo, dokler Rus ne postane svobodna in močna. Ko so Goti s severa krenili nad nas, se je Germanareh povezal s Huni in jih podprl. Tako smo imeli dva sovražnika na dveh koncih svoje zemlje.

Bolo(ja)rev je bil v veliki zadregi in ni vedel, proti komu naj se obrne. Tedaj je priletela Mati in mu rekla, naj najprej napade Hune in jih porazi, nato pa se obrne proti Gotom. Tako je tudi storil: razbil je Hune in se obrnil proti Gotom. Tam je udaril Germanarehovega sina in ga ubil.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Meja besedila: Ruska izdaja menja prepis (sode strani 86, 88, 90, 92) in interpretativni ruski prevod (lihe strani 87, 89, 91, 93). Ploščica 8 se konča na vrhu str. 93, pred naslovom 8(2). V prevod ni vključena nobena poved iz 8(2).
  2. Žalja: V izdaji je Жаля personificirana žalost oziroma imenovana podoba. Ime ohranjamo, ne da bi zatrjevali, da je zgodovinsko potrjena boginja.
  3. Orij (različni obliki v ruskem prevodu), Sloveni: Gnatjukova na str. 87 uporabljata zvezi при отце Ории in после отца Орея. V slovenskem pripovednem besedilu ime dosledno zapisujem Orij, tako kot v že potrjenih ploščicah 2-A, 4-G in 6-A; ni dokaza, da različni sklonjeni obliki označujeta dva različna prednika. Izraz славян je preveden z »Sloveni« po terminološkem dogovoru projekta, brez trditve o neposredni istovetnosti s sodobnimi Slovenci.
  4. Ruskolani, Venedi, Borusi, Borus: Gre za poimenovanja v objavljenem besedilu; primerljivih modernih etničnih ali političnih identitet s tem ne dokazujemo. Борусь je v prevodu obravnavan kot skupnost Borus; to branje je terminološko pogojno.
  5. Rodci in Rodiči: Ruska izdaja ohranja razločitev Родцы in Родичи. Brez podlage ju ne združujem v eno skupino, čeprav njun pomen v kritičnem pričevanju ostaja negotov.
  6. Bojar Oglendja: Gnatjukova sta vrstico o njegovem imenu uredniško prestavila; njuna opomba 49 na str. 87 pravi, da je bila prej na drugem mestu. Tvorogov izrecno navaja, da je v revijalnem pričevanju Ž dodatna fraza o bojarju Oglendji, ki manjka v strojnopisu M, in da sta pričevanji tudi pravopisno različni. Prikazanega vrstnega reda ali dodatka zato ni mogoče razglasiti za prvotnega.
  7. Galareh in Detereh: Osebni imeni sta ohranjeni po izdaji. Tvorogov pri stavku o Deterehu v prepisu zabeleži opombo o izpuščeni frazi pri prepisovanju; poved v sodobnem ruskem prevodu zato ni enako neposredno izpričana v vseh besedilnih pričevanjih. Gnatjukova v opombi 50 Detereha povezujeta s Teodorikom Velikim, vendar je to njuna zgodovinska razlaga, ne preverjena identifikacija.
  8. Jagi in Berendeji: яги je zapisano kot Jagi; enačenje z Jazigi ostaja razlaga, ne gotovost. Tvorogov posebej označi kot izpuščeno oziroma dopolnjeno tudi besedo, povezano z govedom (i govjadi), medtem ko Gnatjukov ruski prevod izrecno omenja krave in bike. Poved o odpeljanih hčerah in mladeničih ter pobitih starcih je prevedena kot del pripovedi, ne kot odobravanje dejanj.
  9. Pet »t'm«: Izraz с пятью тьмами je ohranjen v obliki »s petimi tmami«, ker je njegova številčna in vojaška vrednost v tej besedilni tradiciji negotova. Ni ga varno brez pojasnila spremeniti v natančno sodobno število vojakov.
  10. Darij Perzijski: Ruski prevod imenuje Darija Perzijskega; opomba 51 ga povezuje z napadom na Skitijo. To je kronološka in zgodovinska interpretacija izdajateljev, ne neodvisna potrditev pripovedi. Tvorogov na mestu o porazu zaradi razdeljenosti posebej označi izpuščeno zvezo in medsebojnih sporov, ki je v ruskem razlagalnem prevodu vključena.
  11. Rurik, Askold in Slavunja: Navidezno sočasne omembe različnih obdobij v pripovedi niso same po sebi zgodovinska kronologija. Slavunja je ime iz interpretativnega besedila, ne dokaz neposrednega rodovnika sodobnih narodov.
  12. »Tisoč let«: Ob Ilmercih je to notranja časovna navedba besedila, ne preverjena arheološka ali zgodovinska datacija.
  13. Skitska stepa in brodniki: Izraza ohranjam brez samodejne modernizacije v znana politična ali geografska imena. »Brodniki« lahko pomeni določeno skupino, vendar je njena identifikacija sporna.
  14. Hors, Perun, Jar, Kupalo, Lad, Dažbog: Zapis Dažbog je usklajen z že potrjenimi prevodi (izdaja Gnatjuk ima Даждьбог). Imena izhajajo iz sodobnega ruskega razlagalnega prevoda, ne iz neodvisno ohranjenega starodavnega izvirnika; njihovo naštevanje ni dokaz enotnega zgodovinskega panteona.
  15. Mati Sva: Na str. 91 izdaja uporablja Матерь-Сва, na str. 93 pa samo Матерь. Slovenski prevod ohranja prvo polno ime, v zadnjem odlomku pa »Mati«. Vzporedni prepis pri zadnjem mestu vsebuje obliko, ki dopušča povezavo s Sva.
  16. Bolo(ja)rev: Na str. 93 stoji Боло(я)рев: ruska črka я se slovensko prečrkuje ja, zato pravilni prenos oklepaja ni »Bolo(j)rev«, temveč Bolo(ja)rev. Izdajatelja v opombi 52 osebo povezujeta z Bolojarjem Segenjo; P2 te identifikacije ne sprejme kot dokaz in obe zapisni obliki ohranja ločeni.
  17. Uredniški status: To je popravljena celotna delovna različica P2 po QA2. Vseh 26 glavnih vsebinskih segmentov je primerjanih z ruskima besediloma in spornimi mesti Tvorogova, vendar ne gre za neodvisno kritično rekonstrukcijo izgubljenega izvira. P2 ni uporabniško potrjen in ni zaklenjen.
  18. Heleni: Tvorogov tudi pri pojasnilu, da Grke »imenujejo Heleni«, v prepisu označi izpuščeno frazo. V prevodu je ta del ohranjen, ker je navzoč v izbranem sodobnem ruskem razlagalnem prevodu; njegova besedilna zgodovina pa ni zamolčana.
  19. »Odhiteti« proti »odjezditi«: Gnatjukova na str. 91 uporabljata glagol скакать. Ne določa sam po sebi jezdecev ali konj; P1 je z »odjezditi« neupravičeno zožil možen pomen. P2 uporabi širše »odhiteti«. Prizor kljub temu ostaja del sodobnega interpretativnega prevoda, ne nesporno rekonstruirano izvorno branje.
  20. »Do pravične smrti«: Poved iz str. 89 (биться до смерти правой) je v glavnem besedilu ohranjena iz P1. Vezava »pravične« na smrt oziroma pravični boj je pomensko odprta; ne pripisujemo ji nedvoumne zgodovinske ali verske doktrine. Za morebitno slogovno drugačno različico bi bila potrebna ločena uredniška odločitev.

Ploščica 8(2) — Prihod Ptice-Sva

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се пшелетла до ны я седлеся на древо а спева Птыция. А вшяко перо е ине, а сяще цвета рузна, ста и вноче яко вден. А спева песне до бория а до пре, то бяхом сме прящехом о врази. Оспомыньмо о то, якве ие оцеве наша днес во сварзе сыне а гленде до ны, а се лепе усмевасе до сех. А тако смьме со оце наша, не едине сме. А мыслехом о помозе Перуни а то видехом, як скакшеть в сврзе веснек на комони биле, а тон меча сдвине до небесе, а ростржащеть облце а громи, а теце вода жива на ны, а пиимо тую, бо та вшяко од Сварога до ны жизневе теце. А ту пиимо яко истчнеце живота бозка на земе. Ту бо то крава Земунь иде до поля сыния а почена ядсте траву ту а млеко дава, а теце то млеко до хлябех, а свете вноче згвенздама над ны. А ту млеко видеимо сящее намо, та бо путень права, а инах не имяхом имате. Ту чувей, потомице, Слва тая, а држи средьце све о Русе, яква ие а пшебенде наше земе. А тую имемох браните от врази а умрете за нь, яко ден умира без суне суране. По тоижь ие темень, я име вечер, а умира вечер а ие ночь. Вноче Влес иде ве сврзе по млеку небестевну, а иде до чертозе сва, а в зорие седава до врат. Тамо ждехом све спева зачате, а Влеса славите од век до век, а хрмину ю, яква блестче огнема многа а ства ягнице чста. То Влес учаше праоце наше земе раяте а злаке сеяте, а жняте вена веньша о полех стрднех, а ставете снопа до огнища а цтеть го, яко оце божска оцем нашем, а матерем Слву, якове нас оучаше до бозе наше, а водяша по ренце до стезе праве. Тако идехом сте, а не будехом стаенва хлебожравце, ниже славуне русе, якове бзем славу спевашут, а тако суть славуне о то. Од морсте брезе Годьска море идяхом до Непры, а индь не зряхом сме ина бродеце яко рус. А ти то иегунште а ягы суть отрщены. Так бо имахом сме болярена Огленде, який нами погрдися, а нас дере до часте. Од иитра до иитра видяхом ина злая сен деяте на Русе а ждехом ижъ бенде до доблия. А то не прибоде инакво, ниже сыла сва не зплоцыймо а везмемо мету едну до мыслиа наша. То бо глаголшеть вамо глас праоцев, а тому внемете яко ина несть деяте. Идеймо до ступы нашия а бореймося за живу нашу яко е грдинове, ниже скоты бесловестне, якве не ведящуть. То бо Красна Зоря иде а камения нижеть на убранствы сва. А тую ветяшехом одо средьция яко русице, ниже грьци, якове не вестнуть о бзех наших а рекощуть злая невегласия. То бо сен сме хом имено слвы а слву одеукаждехом ихва, на железва ихва идехомсте ста а на меч. Ту бо ведмедева осташеся сленхашете слву тую, а еланье скакачуще останесе а рце инема о русы, тие то не убиють еие о нице, неботьва по нузе. Грьци бо вражден овая на похенть сва. Ти бо то русове грдие суть а по хлебе дячуть, ниже грьць, якев бере а сен злоби на датчце. То бо слву орлие клекащуть на ова и сева, яко русичи суть волне а сылне по ступе.

Slovenski prevod

Priletela je k nam Ptica, sedla na Drevo in začela peti. Vsako njeno pero je drugačno in se sveti v različnih barvah. In ponoči je postalo svetlo kakor podnevi. Ptica poje pesmi in [nas kliče] k boju in bitkam — mi pa odhajamo v boj s sovražniki. Spomnimo se, kakšni so bili naši očetje, ki zdaj iz modre Svarge gledajo na nas in se nam prijazno smehljajo. Tako nismo sami, temveč smo skupaj s svojimi očeti. Mislili smo na Perunovo pomoč in videli, kako po Svargi na belem konju jezdi Jezdec. Dvigne meč proti nebu in razkolje oblake, grom zagrmi in na nas priteče živa voda. Pijemo jo, kajti vse, kar prihaja od Svaroga, priteka k nam kot življenje. Pijemo jo kakor izvir božanskega življenja na zemlji.

Tedaj gre krava Zemun na modra polja, začne jesti tamkajšnjo travo in daje mleko. To mleko teče po nebeških vodah in ponoči nad nami sveti kakor zvezde. Vidimo mleko, ki nam sije; to je pot Pravi in druge poti ne smemo imeti. Poslušaj, potomec, pesem Slave, in ohranjaj v srcu Rus, ki je in bo ostala naša dežela. Braniti jo moramo pred sovražniki in zanjo umirati, kakor dan umre brez Sonca-Surje. (In ko dan umre brez Sonca-Surje,) nastopi tema in pride večer. Ko večer umre, nastopi noč. Ponoči Veles hodi po Nebeškem mleku v Svargi. Odide v svoje dvorane in sede pri Zvezdnih vratih. Tedaj začnemo peti (večerno) pesem in slaviti Velesa od veka do veka ter njegovo svetišče, ki žari s številnimi ognji. In postajamo čisti kakor jagnjeta.

Veles je naše praočete naučil orati zemljo in sejati žito, žeti in povezovati snope na poljih trdega dela, postavljati Snop ob Ognjišče in Ga častiti kot božanskega očeta — kot našega Očeta, Slavo pa kot Mater. Učila sta nas spoštovati naše bogove in nas za roko vodila po poti Pravi. Tako smo hodili in nismo bili ljudje, ki bi živeli na račun drugih, temveč Sloveni, Rusi, ki bogovom pojejo slavo in so zato Sloveni. Z obal Gotskega morja smo prišli k Nepri. Nikjer nismo videli drugih brodnikov, samo Ruse; Huni in Jagi pa so bili odbiti. Toda imeli smo bojarja Oglendjo, ki nas je preziral, zato so nas (medsebojni spori) trgali na kose. Od jutra do jutra smo gledali zlo, ki se je godilo v Rusi, in čakali, kdaj bo prišlo dobro.

Toda dobro ne bo prišlo, dokler ne združimo svojih moči in v mislih ne sprejmemo skupnega cilja. Tako vam govori glas praočetov; prisluhnite mu, kajti drugače ne smemo ravnati! Pojdimo torej v svoje stepe in se borimo za svoje življenje kakor junaki, ne kakor nema živina, ki ne ve, (kaj počne). Glej, prihaja Rdeča zarja in na svoje okrasje niza dragocene kamne. Iz srca jo pozdravljamo kot Rusiči, ne kot Grki, ki ne poznajo naših bogov in o njih v nevednosti govorijo slabo. Nosimo ime Slave in to slavo smo jim dokazali, ko smo šli proti njihovemu železu in mečem.

Celo medvedi so obstali, da bi prisluhnili tej slavi, in poskakujoči jeleni so se ustavili ter drugim pripovedovali o Rusih: da jih ne ubijajo kar tako, temveč samo, kadar je potrebno. Grki pa jih, pravi pripovedovalec, uničujejo iz lastne muhavosti. Rusi so plemeniti in se za kruh zahvalijo, ne kakor Grki, ki jemljejo, obenem pa se jezijo na tistega, ki jim daje. O tej slavi tam in tu kličejo orli, kajti Rusiči so v stepah svobodni in močni.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Obseg: ruski razlagalni prevod se začne sredi tiskane strani 93, nadaljuje na 95 in se konča šele na začetku 97, pred naslovom 8(3). Zaključne vrstice na strani 97 (Rdeča zarja, medvedi, jeleni, Grki, orli) so del 8(2).
  2. Edino znano besedilno pričevanje: Tvorogov v tabeli objav (Ž = revija Žar-ptica; M = Miroljubovov strojnopis) za 8(2) navaja samo M, ne Ž. Kritična primerjava dveh neodvisnih objav za to ploščico torej ni mogoča. Ohranjenost M ni dokaz zgodovinske pristnosti domnevnega lesenega izvirnika.
  3. Naslov: v Miroljubovovem gradivu po Tvorogovu »Дощька VIII (продолжение II)« (Ploščica VIII, drugo nadaljevanje). Ploščico 8(2) obravnavamo kot ločeno uredniško enoto prevajanja; o njeni prvotni fizični obliki s tem ne trdimo ničesar.
  4. Ptica in Drevo: ruski prevod oba pojma piše z veliko začetnico. Ne pripisujemo jima gotove identifikacije z določenim mitološkim bitjem ali kozmičnim drevesom.
  5. »Kliče«: v ruskem razlagalnem prevodu je призывая v oklepaju, torej pojasnjevalna dopolnitev; zato je v slovenskem besedilu označena z oglatima oklepajema. Ni neposredno zagotovljena iz starejšega prepisa.
  6. Svar(g)a, Perun, Svarog: zapis je usklajen z že potrjenimi slovenskimi prevodi. Podoba jezdeca na belem konju ostaja pripovedni motiv, ne dokaz zgodovinskega obreda.
  7. Zemun, Nebeško mleko: krava Zemun in mleko med zvezdami sta podobi iz besedila. Rusko хляби небесные je v P2 prevedeno »nebeške vode« (mogoča razlaga tudi »nebeške globine«); P1 je imel širše »prostranstva«. Mleko se povezuje s potjo Pravi; razlaga kot Mlečna cesta je mogoča, vendar je ne vpisujemo kot edini pomen.
  8. Poškodovano mesto ob »poti Pravi«: v Tvorogovovem prepisu se neposredno pred zvezo путень права pojavi oznaka nečitljivega mesta. Ruski razlagalni prevod Gnatjukovih zvezno prevaja »to je pot Pravi«. Ta razlika ne omogoča brezpogojne rekonstrukcije izgubljenega znaka ali besede.
  9. »Slava«: rusko Слава je v izbranem prevodu pisano z veliko začetnico. Včasih gre za pojem slave, drugič za poosebljeno Mater; ne moreva dokazati, da vsaka pojavitev označuje isto boginjo.
  10. Dan in Sonce-Surja: ruski razlagalni prevod ima uvodno primerjavo in nato podobno frazo v oklepajih. Ponavljanje je v P1 ohranjeno, ne pa samovoljno odpravljeno zaradi bolj tekočega sloga.
  11. Velesovo svetišče: rusko храмина je prevedeno »svetišče«, možen je tudi širši pomen stavbe ali domovanja; »Zvezdna vrata« ostajajo besedilna podoba.
  12. Snop in Ognjišče: pri »Ga častiti« je skladenjska navezava zaimka (Veles ali Snop) dvoumna; P1 ohranja bližnje zaporedje iz prevoda Gnatjukovih, opomba pa opozarja na nedoločnost. Zveza Oče/Mati Slava ne dokazuje zgodovinsko standardiziranega obreda.
  13. »Sloveni« in »slava«: izbrana terminologija projekta za rusko славяне je Sloveni. Besedilo samo izvaja besedno povezavo s слава (slava); to ni neodvisen jezikoslovni dokaz izvora etnonima oziroma istovetnosti s sodobnimi Slovenci. V P2 je iz glavnega prevoda odstranjena vrinjena fraza »kakor pravi besedilo«; razlaga je samo v tej opombi.
  14. Gotsko morje: izdajatelja v opombi 53 Gotsko morje razlagata kot Azovsko morje. Gre za uredniško identifikacijo, ki je ne prevzemava kot dokazano geografijo besedila.
  15. Brodniki, Huni, Jagi: poimenovanja so ohranjena v obliki izbranega ruskega razlagalnega prevoda. Ruski pasiv были отбиты je v P2 preveden s pasivno obliko »so bili odbiti«, namesto aktivne P1 »smo odbili«. Ne enačimo jih avtomatično s konkretnimi zgodovinskimi skupinami brez dodatnih dokazov.
  16. Oglendja: ime se pojavlja tudi pri ploščici 8, vendar je besedilna zgodovina 8 in 8(2) različna. Omemba Oglendje v 8(2) ni neodvisna potrditev njegove zgodovinskosti. Усобицы (medsebojni spori) je v ruskem razlagalnem prevodu pojasnjevalno vstavljeno v oklepaj.
  17. Rdeča zarja, živali in Grki: gre za pripovedovalčeve podobe in vrednostne sodbe, ne za neodvisne zgodovinske dokaze o dejanskem ravnanju Grkov ali Rusov. Slovenski P1 jih prevaja brez potrjevanja očitkov.
  18. Uredniški status: P2 vsebuje manjše popravke po QA2; sledi izbranemu ruskemu razlagalnemu prevodu Gnatjukovih z dokumentiranimi omejitvami. Ni uporabniško potrjen niti zaklenjen.

Ploščica 8(3) — Surož in pisava

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Колибва наше пращури Сарунже сен творяшете, починша греци, якве приде гостьема до тржещ нашех, прибытва глядай. И зряша земе наше осылай до ны множьства юнецьства, а домова будявай а грады про мены а тржица. А о иедна видехом воя ихва омечена а сброена, а скоро наше земе пшебирашя до ренек све, а утворяй игрищята инака яко сме. А ту зряшемо грьцове суть праздне, а славуни сен отрочиша на не. А тако наше земе, ижъ четвары вече бяша наше, ста грьцка, исме тамо, яко пси, да женуть ны скоро каменьема вон отуду, и тая земе огрьчена ие. Тако днесе имяхом ста сме достате ю а крве нашеу польяте, абыста бола родива а жрна. Лете в сврзе Перуньцья а несе роуг слвена, ож испыймо го до кута, и кмето наше имяхом ста одестяте од врг нашех. А та Перуньцья жече: а якве русичештие проспавья ориу све? Борянесте сен длжны у тон ден. А то бо ть Суриа жече: а идь русовиште, аще деяшете о тыя, а камо бендете ите од крае све? То бо сьме ударихомсе о стена та а утворжехом сте диру про ны а про наше, а бендемо сме у себе о дне се. А кому осуде Перунь, тые боде в раю ясте ядва вечна, о сврзе одестана, неботье загенбене сме днесе. А не имяхом ина врате, абы хом сме ходвяй о живе. Лепе бо мртвема бяшете яко жива отрочите на чужья, а то никодь, живе отрок лепе дьеспоту же ие потркава. Имяхом наше кнезе слухате сен а ста воите земе нашу, яко тые жечуть намо. И та Интра приде до ны, або сен храняле сме сылу до трвве, а стали хом тврз о кменты сва. О бодяшеть бо сыла бозка нашеу а бодема невытезенье о поле стате. Пожерехом бзе свы на руцеиех, а зрушихом и тая якве ештье ста кобем, а длжна бяшете доле вржена до праху ве крвь ихо. Коли бо кельще бите осмеле, тако грьцие полуставесе за тые, яко не имяшуте сылу ту а соуть обабенще, а такве меча имьяй тенка а сьщите легька, а бързо се онавыщесе и земе кыдай ту о слабоше све. Бо несте ихма помоще од василисех, а длжнева само стате на захище све. Ту Суренже наше боде ина а боде наше, а никва не имяхом сленхашете. Ихва жече, она бо уставе на ны пысьмено све, абы яхом оно а трачехом све. Оспомынье ту боть тен Иларе, ижъ хочашеть уцете дете наше, должен ста ховате сен во домех овех, абыхом го не зна, уцлеша на нашь пысьма а нашем бзем правите требищья. А то повех вамо, же попрщете сте та грьцева, яко вех бо сен ясень о то, а видях Ки(й) оце наше, о тон жексче ми, же и(з)ньщехом сте она а зницехом ста Хорсынь а Омастрыдья мрзесчину. А бодехом ста велка дрьжавя со кнеже наше, граде велке а несчтена железва, а боде несчтна потомице нашя. А грьцие созьмьншуть сен, а боудуть на минулосче сва диватесе а покидьва глвама. Деяшете тако, бо боде на ны многа грза а грмы грментеше, а идва иедная сен ставьесе, друга почена. А тако сме хом звентезема до коньце, утврящехом сен до век множескех дека бозем, а нищо ны не знищеть. Стате яко лвие един за одень а држите сен ста кнезе све. А Перунье боде околы вы а победы дась на вы. Слва бозем нашием до конец коньце векы земе тыя. А до благ вшякех Русе оцевския земе нашей, а тако боде, бо та словесы имяхом од бозе.

Slovenski prevod

Ko so naši praočetje ustanovili Surož, so Grki, ki so kot trgovci prihajali na naša tržišča, začeli iskati dobiček zase. Ko so videli našo zemljo, so k nam pošiljali številne mladeniče ter gradili hiše in mesta za menjavo in trgovino. Nekoč pa smo zagledali njihove vojake v oklepih in z meči. Kmalu so si prisvojili našo zemljo in uvedli drugačne igre od naših. Tedaj smo spoznali, da Grki živijo brez dela, Sloveni pa delajo zanje. Tako je dežela, ki je bila štiri stoletja naša, postala grška. Nas pa bodo kmalu kakor pse s kamenjem pregnali od tam, saj je ta zemlja postala grška. Zato jo moramo zdaj dobiti nazaj in jo zaliti s svojo krvjo, da bo spet rodovitna in bogata.

Po Svargi leti Perunica in nosi rog slave. Izpijmo ga torej do dna in sovražnikom odvzemimo svoje posesti! Perunica govori: »Kako ste lahko, Rusi, prespali svoja polja? Zanje se morate bojevati še danes!« In Surja govori: »Pojdite, Rusiči, in storite to! Kam boste sicer odšli iz svoje dežele?« Udariti moramo v [mestno] obzidje, napraviti odprtino zase in za svoje ter tako še danes spet postati gospodarji na svojem. Komur bo Perun tako dosodil, bo v Iriju jedel večne jedi in se pojavil v Svargi, kajti danes bo padel in se ne bo več vrnil med žive. Bolje je biti mrtev kakor živ sužnjevati tujcem — ne, nikoli! Živ suženj je za samodržca koristnejši kakor ubit človek.

Poslušati moramo svoje kneze in si znova priboriti zemljo, kakor nam govorijo. Indra bo prišel k nam, da bomo ohranjali moč in vztrajnost ter trdno branili svoje posesti. Ko bo z nami božanska moč, bomo na [bojnem] polju nepremagljivi. Ob potokih bomo darovali svojim bogovom, opazovali znamenja ptičjega leta in videli, da morajo biti [sovražniki] pahnjeni v prah in kri. Ko si bomo upali prebiti obroč [obzidja], bomo za njim našli Grke, ki nimajo moči in so se pomehkužili. Njihovi meči so zato tanki, ščiti lahki; hitro omagajo in jih zaradi izčrpanosti odvržejo na tla. Tudi bazilevsi jim ne bodo pomagali: braniti se bodo morali sami. Ta naš Surož je bil v njihovih rokah, a bo spet naš. In nikogar nam ni treba poslušati.

Pravijo, da so pri nas uvedli svojo pisavo, da bi jo sprejeli in izgubili svojo. Spomnimo se vendar Ilarja, ki je hotel učiti naše otroke, a se je moral sprva skrivati po naših hišah, da ga ne bi prepoznali. Učil je našo pisavo in kako opravljati daritve našim bogovom. Povem vam, da bodo Grki poteptani, kajti o tem sem imel jasne sanje. V njih sem videl Kija, našega Očeta, in povedal mi je, da jih bomo uničili ter porušili Horsunj in odvratno Amastrido. Postali bomo velika država s svojimi knezi, velikimi mesti in neizmerno količino železa. Naših potomcev bo brez števila, Grkov pa bo manj; zmajevali bodo z glavami in se čudili svoji preteklosti.

Storite tako, kajti nad nami bodo grmeli številni gromi in divjale nevihte. Komaj se bo ena končala, se bo že začela druga. Tako bomo zmagali do konca in se utrdili za mnoga stoletja. Po zaslugi bogov nas nič ne bo uničilo. Vstanite kakor levi, drug za drugega, in držite se svojega kneza. Perun bo z vami in vam dal zmago. Slava našim bogovom do konca vekov na zemlji! Vse dobro Rusi, naši očetni deželi! Tako bo, kajti te besede prihajajo od bogov …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Meja enote. Začetek je v spodnjem delu tiskane str. 97 pri naslovu »8 (3)«. Zaključek je na str. 101 pred naslovom »9-A«. Začetne vrstice str. 97 nad naslovom 8(3) so še del potrjene ploščice 8(2) in jih nismo ponovno prevedli.

  2. Vrsta pričevanja. Tvorogov za 8(3) evidentira Miroljubovov strojnopis (M), ne objave v Žar-ptici (Ž). Naslov strojnopisne enote je »Дощька VIII (продолж. III)«. To preprečuje običajno primerjavo M/Ž, ne dokazuje pa avtentičnosti ali natančne izvorne lege besedila.

  3. Surož. Toponim ohranjamo kot Surož (Сурожь), kot je v potrjenih prejšnjih prevodih. Besedilna trditev o ustanovitvi in poznejšem grškem nadzoru ni samostojno zgodovinsko dokazana.

  4. Sloveni. Rusko славяне prevajamo s projektno dogovorjenim izrazom »Sloveni«. To ne določa avtomatične identitete s sodobnimi Slovenci ali datacije pripovedi.

  5. »Štiri stoletja«. Številka je prevedena po четыре века v razlagalnem prevodu; ni zunanja datacija zgodovine Suroža.

  6. »Rodovitna in bogata«. Rusko плодородной и жирной dobesedno vsebuje metaforo »rodovitna in mastna«. Izbran je naraven slovenski izraz, ne trditev o dobesednem maščenju zemlje s krvjo.

  7. Perunica in rog slave. Perunica (Перуница) je v besedilu poosebljena govorka; »rog slave« je pripovedna obredna podoba. Iz zapisa ne izhaja dokaz določene zgodovinske liturgije.

  8. Polja / njiva. Rusko пашня je obdelovana njiva oziroma polje. Poved o »prespanih poljih« je očitek pripovedovalca.

  9. Surja in Surož. V p. 99 je Сурья говорит (Surja govori), ne »Surož govori«. Podobnih besed ne smemo samodejno zlivati v eno ime.

  10. Uredniške dopolnitve. Oglati oklepaji označujejo razlagalne dodatke, ki jih ima ruska izdaja v okroglih oklepajih, npr. (городскую), (брани), (враги), (стен); ne gre za preverjeno branje iz domnevne lesene predloge.

  11. Irij in Svar(g)a. Pripoved opisuje posmrtno bivanje bojevnika v Iriju in Svargi. Prevod sledi sodobni interpretaciji, ne potrjuje zgodovinsko enotnega verovanja.

  12. »Samodržec«. Ruski деспот je vrednostni pojem za gospodovalnega vladarja, ne nujno natančen antični politični naslov.

  13. Indra. Ime Индра je prepisano kot Indra. Njegova navzočnost v besedilu ne dokazuje zgodovinskega verskega izročila pri konkretni skupnosti.

  14. »Kob«. Izraz кобь je v opombi 54 pri Gnatjukovih razložen kot vedeževanje iz ptičjega leta. Glavni prevod razlago označi kot »znamenja ptičjega leta«, brez trditve, da so tak obred zgodovinsko izvajali opisani govorci.

  15. Polemika o Grkih. Trditve, da Grki živijo brez dela, Slovene zasužnjujejo ali se ne znajo bojevati, so izrazito pristranske izjave pripovedovalca, ne ugotovljena zgodovinska dejstva. Izraz обабились je pejorativno vrednotenje; preveden je s »pomehkužili«.

  16. Bazilevsi. Василевсы je grški vladarski naslov; v slovenščini ohranimo »bazilevsi«, brez samodejne določitve časa, konkretnega cesarja ali politične ureditve.

  17. Ilar in pisava. Na str. 99 je ime Илар, Gnatjukova pa v opombi 55 osebo enačita s Cirilom. Njuna dodatna trditev o zgodnejši slovenski pisavi in Cirilovi vlogi je uredniška interpretacija in ni dokaz, da je opisani dogodek zgodovinski. V prevodu je zato Ilar, ne samodejno Ciril.

  18. »Učil našo pisavo«. Poved и учил наше письмо, и как нашим богам править требы je v izbranem ruskem prevodu pomensko nenavadna zlasti ob poznejši identifikaciji Ilarja s Cirilom. Ne popravljamo je v krščanski pouk ali obrnjeno v »učil se je pisave« brez jasne podlage.

  19. Sanje in Kij. Govorec opisuje sanje, v katerih mu Kij napove zmago. Sanjske trditve niso neodvisna napoved ali zgodovinski dokument.

  20. Horsunj in Amastrida. Imeni ohranimo kot transliteraciji Хорсунь in Амастрида. Ne sklepamo brez dodatnega gradiva, da bi besedilo opisovalo dokumentirano uničenje konkretnih mest.

  21. Železo in potomci. »Neizmerno železa« ter »brez števila potomcev« sta retorični podobi prihodnje moči. Ruska izdaja ne določa konkretnega števila, vrste orožja ali časa.

  22. Sklep. Zaključna formula »besede prihajajo od bogov« je glas pripovedovalca. Ploščica 9-A se na isti str. 101 začne po zaključku in ni del tega prevoda.

  23. Filološka meja. Normalizirani prepis (str. 96, 98, 100) in Tvorogovov prepis se uporabita za preverjanje očitnih razhajanj, toda oba izhajata iz besedilne zgodovine Miroljubova; to ni preverjanje neodvisnega lesenega izvirnika.

  24. Status. P2 je preverjeni slovenski kandidat po QA2; v glavnem prevodu so odpravljene tri ugotovljene pomenske oziroma uredniške nedoslednosti. Še ni uporabniško potrjen; doslej potrjeni prevodi, posebej 8 in 8(2), ostajajo nespremenjeni.

  25. QA2, pomen glagolov in modalnost. Rusko как те говорят нам je bliže »kakor nam govorijo« kot »kakor nam naročajo«. Rusko должны быть повергнуты vsebuje modalnost »morajo biti pahnjeni«, ne napoved »bodo strmoglavljeni«. V P2 je pojasnilo »po pripovedovalčevih besedah« umaknjeno iz glavnega besedila; pripovedovalčeva pristranskost je obravnavana v opombi 15.

Ploščica 9-A — Bogumir in rodovi

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
О той час бя Богумир муж Слвы, а имиа трие дщере а двие сыни. Тые бо ведяша скуфе до стенпы а тамо живяй о травех потцевешася. И бя они бозеслушьны а разумы вхицнеи тако. А ту мате иех иже рьчена Славуни, про ова твряще потребиу. И рече индо Богумирсте семьденмы: а имам дщере сва овдате а внуча зрянтеи. Тако рече, а повозы упреже, а еде камо сва. И приеде до дуба стащя в поли а остависе ноще о вогнище све. И виде вечере мужи трие на комонях до не стремыстеша. А рекста тые: здраве буди а ищо ищеше? Оповенде има Богумир тугы сва. А они же отвечаху, яко суте саме о походь да имуть жены. Обратисе Богумир на стенпы сва а веде трие мужи дщерем... Ото сва три роды исшедша о славны бящи. О ту бо похожяхуть древляны, крвче а поляне, яко перва дщере Богумиру имено имай Древа, а дру(г)а Скрева, а третя Полева. Сынове же Богумиру имяше сва имены — Сева и младцей Рус, о тено похождяшуть северяны а русие. Трие бо мужи бяста трие весенце: Оутрие, Ополудне а Вчерне. Утворисе роди тые о Седмерецех, идеже обитвахом за морья о Край Зелень, а камо скоти водяй древнлы Исходу до Карпенстеа горе. То бяша она ляты пред тисенщ трие сты за Иерменреху. О те часе бя пря влика о брезех море Годьсте, а тамо праоце накидьша кургала о се камениа бялао, под коя погребьшя боляри а вуце сва, якове о сече падьшя.

Slovenski prevod

V davnih časih je živel Bogumir, mož Slave, in imel tri hčere ter dva sinova. Po stepah so gnali živino, tam prebivali in se hranili z zelišči. Bili so poslušni bogovom in obdarjeni z razumom. Njihova mati, ki so jo imenovali Slavunja, je skrbela za vse, kar so potrebovali. Nekega dne v sedmici je Bogumir dejal: »Naše hčere moramo omožiti, da bomo videli vnuke.« Tako je rekel, vpregel voz in se odpeljal, kamor so ga vodile oči. Prispel je do hrasta sredi polja in ostal čez noč ob svojem ognju. Zvečer je zagledal tri može na konjih, ki so jezdili proti njemu. Pozdravili so ga: »Zdrav bodi! Kaj iščeš?« Bogumir jim je povedal za svojo skrb. Odgovorili so, da so tudi sami na poti, ker si iščejo žene.

Bogumir se je vrnil v svoje stepe in pripeljal tri može k hčeram. Od tod so nastali trije slovenski rodovi. Iz njih so izšli Drevljani, Kriviči in Poljani, saj se je prva Bogumirova hči imenovala Dreva, druga Skreva, tretja pa Poleva. Bogumirova sinova sta nosila imeni Seva in mlajši Rus; od tod so izšli Severjani in Rusi. Trije možje pa so bili trije [nebeški] glasniki: Jutranjik, Opoldnevnik in Večernik. Ti rodovi so nastali v Sedmerečju, kjer smo prebivali onkraj morja v Zeleni deželi. Tam smo pred odhodom h Karpanskim goram redili živino. To se je zgodilo tisoč tristo let pred Germanarehom. V Germanarehovem času je ob obalah Gotskega morja potekala velika bitka. Tam so praočetje nagrmadili gomile iz belega kamenja. Pod njimi so pokopali svoje bojarje in voditelje, ki so padli v boju.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Narava gradiva. Gre za prevod ruskega razlagalnega besedila iz izdaje V. in J. Gnatjuk (2011), ne za preverjen prevod domnevnih lesenih originalov. Zgodovinske trditve v pripovedi ostajajo trditve besedila.

  2. Meja ploščice. Ruski razlagalni prevod 9-A zaseda tiskano str. 101 in vrh str. 103; prepis je na str. 100 in 102. Pod naslovom 9-Б na str. 103 se že začne druga ploščica, izključena iz tega prevoda.

  3. Bogumir, »mož Slave«. Gnatjukova zapišeta муж Славы. To se lahko bere kot osebno ime/poimenovanje ali kot zveza s slavo; besedilo nato ločeno poimenuje mater Slavunja. Namenoma ju ne enačimo brez pojasnila.

  4. »Hranili z zelišči«. Sodobni ruski razlagalni prevod uporablja потчуясь травами. To je nenavadna zveza; P2 ne dodaja nepreverjene razlage o prehranskih običajih.

  5. Sedmica. Izraz в седмицу je preveč odprt za prevod »sedmega dne« ali za samodejno enačenje z nedeljo. P2 ohrani »nekega dne v sedmici«.

  6. Omožitev hčera. Ruska izdaja ima отдать (замуж); »za moža« je uredniška dopolnitev v oklepaju, smisel pa je razviden iz nadaljevanja.

  7. Hrast in ogenj. Zapis »hrast sredi polja« in ogenj ponoči sta pripovedna motiva; iz njih ni mogoče samodejno sklepati na zgodovinsko dokazano svetišče ali obred.

  8. Trije možje. Ruski razlagalni prevod ob prihodu opisuje tri može na konjih; šele na koncu jih poimenuje kot glasnike. P2 ohranja ta vrstni red razkritja.

  9. »Slovenski rodovi«. Projektna izbira za славянских родов uporablja »slovenski« v zgodbenem pomenu Sloveni. Ne gre za dokaz identitete s sodobnimi Slovenci ali znanstveno rekonstrukcijo porekla etničnih skupin.

  10. Drevljani, Kriviči in Poljani. Besedilo njihove nazive izvaja iz imen Dreva, Skreva in Poleva. To je etimološka pripoved, ne zanesljiva zgodovinskojezikoslovna etimologija.

  11. Seva in Rus. Tudi povezava Seva–Severjani ter Rus–Rusi je notranja razlaga besedila; ne dokazuje dejanskega nastanka imen.

  12. Glasniki. Gnatjukova v ruskem prevodu zapišeta три (небесных) Вестника. Pridevnik »nebeški« je v uredniškem oklepaju; zato je v P2 zapisan [nebeški]. Poimenovanja Jutranjik, Opoldnevnik in Večernik ohranjajo funkcionalni pomen imen.

  13. Sedmerečje. Izdajatelja v opombi 56 enačita Sedmerečje oziroma Petrečje/Pandž z območjem v Srednji Aziji. Geografska identifikacija je njuna razlaga, ne samostojno preverjen kraj dogodka.

  14. Zelena dežela in Karpanske gore. Imeni sta prevzeti iz izdaje; njuna današnja identifikacija ni neizpodbitna. Karpanske gore niso samodejno neposreden dokaz za določeno selitveno pot.

  15. 1300 let pred Germanarehom. To je relativna kronologija pripovedi. Opomba 57 Gnatjukovih iz tega izpelje 9. stoletje pr. n. št.; take datacije ne smemo predstavljati kot neodvisno potrjeno zgodovinsko dejstvo.

  16. Germanareh in Gotsko morje. Izdaja uporablja ime Германарех in izraz Готское море. Njuno povezovanje s konkretnimi zgodovinskimi dogodki in geografijo je interpretativno.

  17. Bojarji, voditelji, gomile. Prevedeni so z zgodovinsko obarvanimi izrazi iz ruskega razlagalnega prevoda; besedilo ne dokumentira arheološko preverjenih grobišč.

  18. Pričevanji Ž in M. Tvorogov pri skupni ploščici 9 navaja, da sta zgodnja objava v reviji Žar-ptica (Ž) in Miroljubovov strojnopis (M) besedilno enaka celo v črkah. Njegova evidenca obenem omenja razdelitev na odlomke in uredniško členjenje. Ta podatek ne potrjuje fizičnega obstoja ali starosti lesenih ploščic.

Ploščica 9-B — Zelena dežela in Gotsko morje

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Придошя из Крае Зеленя о море Годьско, а тамо пототщеша годе, яква намо путе преткавящя, а тако се биящехом о земе те а о житне нашя. До те сва бяша оце нашя о брезех море по Ра-риеце, а со влика трудноще понеправеще сва людия а скотия на онь брег идьшя Дону. А тамо годе видяй шедь до полудене, а Годьско море видяй, а годе измечену противу сенбе статися зряй. И тако нуждена сен бияте а про житню а жывитва сва, якожде иегунште бяша по стопех оцеве а налезе на не, людиа бияху а скотиа берущя. А тако род славень текщя до земе, индеже суне вноце спяшеть, а камо трави многа а луце тучна, а ренце ренбы пълнена, а камо никий не умре. Годь бо бяша еща на Зелень Крае а мало упреди оце идущя. Рай-рьека есь влика и оделящыть ны оде ина люды, а тече до море Фасисте. Ту бо муж роду Беляру иде по ту страниу Рай-рекы а упрези тамо синьсте идущя до фрянжец, яко иегуншти суте на острови свы а пожедяшут госте да оберуть ие. Бя то за полусты ляты Алдореху, а иесче древе она бя род Беляров сыльним егуншти. Госте од е нишасе за муже Белияру а рекоша, яко да ему стребро за то а два комоне злата, идяху инде а изстече грозе иегунсте. А тако мимо идяху годем, якве суте такождк зуриве на прядьвы а на ниперы, а комонезе иех несте почестен, а дваче дане беряй. То бо госте текунеща ны се повртащя до земе Синьсте а не приде уж николибва.

Slovenski prevod

[08] Prišli smo iz Zelene dežele h Gotskemu morju. Tam smo naleteli na Gote, ki so nam zaprli pot, in se bojevali za tisto zemljo in za svoje življenje.

[09] Pred tem so naši očetje prebivali na morski obali onkraj reke Ra. Z velikimi težavami so svoje ljudi in živino spravili na drugi breg ter odšli proti Donu. Tam so zagledali Gote, ki so se pomikali proti jugu, in Gotsko morje. Videli so, da so se oboroženi Goti postavili nasproti njim, zato so se morali bojevati za preživetje in za svoje življenje.

[10] Huni so namreč hodili po sledeh naših očetov, jih napadali, pobijali ljudi in odganjali živino. Zato je rod Slovenov odšel v deželo, kjer sonce ponoči spi, kjer je veliko trave na rodovitnih travnikih, kjer so reke polne rib in kjer nihče ne umre.

[11] Goti so bili tedaj še v Zeleni deželi in so nekoliko prehiteli naše očete, ki so prihajali od reke Ra.

[12] Reka Ra je velika in nas ločuje od drugih ljudi …

[13] In se izliva v Kaspijsko morje.

[14] Tedaj je mož iz Belojarjevega rodu odšel na drugo stran reke Ra, da bi opozoril trgovce iz Sinske dežele, namenjene k Frjagom, da jih Huni čakajo na svojem otoku in ropajo.

[15] To je bilo pol stoletja pred Aldorehom. Že pred tem je bil Belojarjev rod močnejši od Hunov. Trgovci so se pred njimi zatekli pod zaščito moža iz Belojarjevega rodu in dejali, da mu bodo dali srebro

[16] in dva zlata konja,

[17] če bodo mogli iti po drugi poti in se izogniti hunski nevarnosti. Tako so šli mimo Gotov, ki so si prav tako želeli njihovih tkanin in biserov. Njihovi knezi so nepošteni in dvakrat pobirajo davek. Zato so se trgovci, ki so prihajali k nam, vrnili v Sinsko deželo in niso nikoli več prišli.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vrsta besedila. To je slovenski prevod sodobnega ruskega razlagalnega prevoda V. in J. Gnatjuk (2011), z upoštevanjem Tvorogovovega prepisa. Ne gre za neodvisno potrjeno starodavno besedilo ali neposreden pregled domnevnih lesenih ploščic.
  2. Obseg. Začetek je pod naslovom 9-Б na str. 103, nadaljevanje in konec sta na str. 105. Prepis je na str. 104; na str. 106 se začne 10. Ta ni vključena.
  3. Odlomki 8–17. Izdajateljska členitev celotne ploščice 9 ima v 9-A odlomke 1–7 in v 9-B odlomke 8–17. To niso dokazi desetih ločenih fizičnih ploščic. P2 ohranja delitev, tudi kadar se poved nadaljuje čez mejo odlomkov (15–17).
  4. Gotsko morje. Poimenovanje je prevzeto iz besedila. Enačenje z določenim današnjim morjem ni dokazana geografska identifikacija na podlagi same pripovedi.
  5. Zelena dežela. Ime je pripovedno in ni samozadostno dokazilo o lokaciji starodavne naselitve.
  6. Ra in Don. Ra je ime reke v zapisu. Gnatjukova v opombi 58 povežeta reko z Volgo, vendar P2 te identifikacije ne vnaša v glavni prevod. Don je izrecno omenjen v ruskem razlagalnem besedilu.
  7. »Za preživetje in za svoje življenje«. Ruska izdaja vsebuje zvezo за пропитание и живот свой. Zapis je deloma pomensko podvojen; ne brišemo drugega člena in ne prevajamo живот kot dela telesa.
  8. Huni in rod Slovenov. Gre za predstavitev preseljevanja v besedilu. »Rod Slovenov« je terminološka izbira projekta za род славян, ne znanstveni dokaz kontinuitete s sodobnimi Slovenci.
  9. »Kjer sonce ponoči spi«. Pustili smo pesniško podobo in trditev »kjer nihče ne umre« brez dobesedne geografske razlage.
  10. Reka Ra in morje Fasiste. V prepisu Tvorogova stoji море фасисте; Gnatjukova razlagalno prevedeta »Kaspijsko morje«. P2 sledi izbranemu ruskemu prevodu, vendar Kaspijskega morja ne predstavlja kot neposredno zagotovljenega starejšega branja.
  11. Frjagi in Sinska dežela. Фряги in синьские sta v sodobni izdaji interpretirana kot poimenovanji skupin oziroma trgovcev. Opomba 59 Gnatjukovih navaja Frize/Franke in trgovsko pot proti Kitajski. »Sinska dežela« je zato ohranjena v glavnem besedilu; neposredno enačenje s Kitajsko je uredniška razlaga.
  12. Hunski otok. V besedilu je omenjen otok, na katerem Huni prestrezajo trgovce. Gnatjukova v opombi 60 predlagata konkretnejšo geografsko razlago; ni je mogoče šteti za dokazano zgolj na podlagi tega zapisa.
  13. Belojarjev rod. Oblike povezane z Belojarjem ne enačimo avtomatično z Bolojarjem oziroma Bolo(ja)revom iz ploščice 8. Podobnost imen sama ne dokazuje identitete oseb.
  14. Aldoreh. »Pol stoletja pred Aldorehom« je relativna kronologija pripovedi. Identifikacija z določenim zgodovinskim vladarjem bi zahtevala ločeno utemeljitev.
  15. Srebro in dva zlata konja. V zgodnjem prepisu je navedba o dveh zlatih konjih izdvojena v samostojen odlomek 16. P2 to ohranja z nadaljevanjem povedi čez 15–17. Gnatjukova v opombi 61 izraz razlagata kot kovance s podobo konja, kar je možnost, ne nujno dobesedni pomen ohranjene zveze.
  16. Tkanine in biseri. Ruski razlagalni prevod ima ткани и перлы; odlomka ne dopolnjujemo z dodatnimi vrstami blaga ali trgovskimi potmi. V opombi 62 Gnatjukova omenjata jantar in agat; to je dodatna razlaga trgovskega konteksta.
  17. »Njihovi knezi«. Zaimkovni referent ni brez dvoma določen. P2 zato ne dodaja »gotski« v glavno besedilo, čeprav je to možno branje zaporedja povedi.
  18. Dvojna dajatev. Besedilo navaja, da knezi pobirajo davek dvakrat; podatek ni neodvisno preverjen zgodovinski opis davčnega sistema.
  19. Konec trgovske poti. Gnatjukova imata вернулись в Синьскую землю. P2 ohrani »Sinska dežela«; P1 jo je zožil na »Kitajsko«. Tudi »niso nikoli več prišli« je pripovedna trditev, ne preverjen zgodovinski sklep.
  20. Pričevanji Ž/M. Tvorogov poroča, da se pri ploščici 9 objava v reviji Žar-ptica in Miroljubovov strojnopis ujemata celo v črkah ter v členitvi odlomkov. To je tekstnokritična ugotovitev o objavljenih pričevanjih, ne dokaz prvotne starosti ali pristnosti domnevnih lesenih izvirnikov.

Ploščica 10 — Dobrine bogov

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Богумиру бо бозе даяшуть благи земная, а темо сме не имяхом се, яко намо бя инь. А старце о роди оберешехом яко комонезе, ижь од часы стари суте наше вуце наимяхом раз все... То бо бяши комонезе долгы час, а тие то грьце незведшя о стае до конць, яко обенстве муже. Томужде од родь нье имяхом давате до потомице иех, або тие правищите ны. А по Богумиру бяша Орие со сыны сва. А колибва иегунште велика прю теяша а оутворения велка земе све, а тако идьша вон отуду до Русе. Ныни бя инь час, а имемо се брате за ужьдя а тенгнуте до преду. А не боде жечено, яко сьмы оставяхом земе нашеа а яхом иниа, но да жечуть яко сьме хом прящехом влице о себе. То борусице не оставище есте грьци на земе нашу а перысте се об ониу. О те часы Ра-риеце быте крометены о ины земе, а днесе возжядишасе врзе нашя на ны, а имемо сен прящете о внуче нашя, да удржехом ступы наша а не дахом земе инам... Тако бо имяхом инако творяшете: а не палте дубы о поля сва, ниж(е) сенете по тех а ж(н)яте жниу о попели, яко бо имяхом ступе травьни а скоти водяшете, брегоуща она ото вразех...

Slovenski prevod

Bogumiru so bogovi dajali zemeljske dobrine, mi pa jih nimamo, saj je pri nas zdaj drugače. Nekoč so izmed starešin rodu izbirali kneze. Ti so bili že od davnih časov naši voditelji, ki so jih vsi najeli. Ti knezi so dolgo vodili ljudstvo, izčrpavali Grke in vztrajali do konca, kakor se spodobi možem. Zato moramo iz njihovih rodov izbirati potomce, da bi nam vladali. Po Bogumiru je prišel Orij s svojimi sinovi. Ko so Huni začeli veliko vojno, da bi ustvarili svojo veliko deželo, smo odšli od tam v deželo Rus. Zdaj so drugi časi: poprijeti moramo za vprežni jermen in vleči naprej.

Naj ne govorijo, da smo zapustili svojo zemljo in si vzeli drugo, temveč naj pripovedujejo, kako odločno smo se borili zase. Tako kakor Borusi niso dovolili, da bi Grki ostali na naši zemlji, in so se zanjo bojevali. V tistih časih nas je reka Ra ločevala od drugih ljudstev. Zdaj pa so si naši sovražniki zaželeli napasti nas in mi se moramo bojevati za svoje vnuke. Ohranimo svoje stepe in zemlje ne prepustimo drugim! Zato moramo ravnati drugače. Na svojih poljih ne smemo požigati hrastov in po njih sejati, da ne bi želi na pogoriščih. Ker imamo travnate stepe, moramo po njih voditi živino. Varujmo jo pred sovražniki.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Status besedila. Gre za slovenski prevod ruskega razlagalnega prevoda Gnatjukovih iz leta 2011, dodatno preverjen ob objavljenem Tvorogovovem prepisu. Ne gre za prevod na podlagi neodvisno preverjenega starega lesenega izvirnika. Navedeni dogodki so trditve pripovedovalca, ne samostojno potrjena zgodovina.
  2. Meja ploščice. Tiskana str. 106 vsebuje prepis, 107 razlagalni prevod ploščice 10; na str. 108 se začne 11-A. Iz te naslednje enote ni nič dodano.
  3. Zgodnja objava. Tvorogov poroča, da je bila ploščica 10 objavljena kot druga po vrsti v reviji Žar-ptica, z naslovom »Дощька № 10 (документ № 13)«. To je podatek o zgodovini objavljanja, ne o dataciji nastanka besedila.
  4. Posebnost pričevanj. Tvorogov opisuje posebnosti tipkopisa in dvakratno predstavitev zaključnih vrstic, tudi v različici z razdeljenimi besedami, ki jo pripisujejo Aleksandru Kuru. Zaznamki odražajo različna branja Kura in Miroljubova. To ni dokaz dveh neodvisno ohranjenih lesenih izvirnikov.
  5. Bogumir. Ploščica 10 se vsebinsko navezuje na ploščico 9-A. Kur je po Tvorogovu celo domneval, da gre lahko za njeno nadaljevanje; domneve ne spreminjamo v dokaz o prvotni fizični razporeditvi ploščic.
  6. »Zemeljske dobrine«. Izhodišče je rusko земные блага. Poved je nasprotje med Bogumirovo blaginjo in sedanjimi razmerami pripovedovalčeve skupnosti; ne poskušamo določati materialne vsebine dobrin.
  7. Starešine in knezi. Ruski razlagalni prevod ima из старейшин Рода избирались князья. P2 ohrani odvisnost knežjega položaja od izbire v pripovedi; iz tega ni mogoče sklepati o zgodovinsko dokazani ustavni ureditvi.
  8. »Vsi najeli«. Rusko нанятыми всеми dobesedno vsebuje pomen najema oziroma najete službe. V P1 je bilo omiljeno v »vsi postavili na ta položaj«; P2 ohrani izraznejše besedno zvezo. S tem ni mišljena sodobna pogodba o zaposlitvi.
  9. »Izčrpavali Grke«. Rusko изводили греков omogoča več stopenj pomena (nadlegovati, izčrpavati, mučiti, zatirati). P1 »odganjali Grke« je natančneje in dokazno ožje, kakor zagotavlja predloga, zato P2 izbere »izčrpavali«.
  10. Knežji potomci. V besedilu se zahteva, naj za vladarje izbirajo potomce iz rodov prejšnjih knezov. To je normativni govor pripovedovalca, ne neodvisno dokumentirana dedna pravica.
  11. Orij. P2 uporablja Orij, skladno s prej potrjenimi slovenskimi prevodi. Gnatjukova uporabljata obliko Орей; podobne zapise v drugih delih besedila obravnavamo kot uredniško/transkripcijsko vprašanje, ne kot dokaz identitete resnične zgodovinske osebe.
  12. Hunska vojna. Opis vojne za »ustvaritev velike dežele« sledi razlagalnemu prevodu. Ne dokazuje konkretne selitve ali natančne kronologije Hunov.
  13. »V deželo Rus«. V izdaji stoji на Русь. P1 »na Rusijo« bi bralca prehitro usmerilo k sodobni državi; P2 raje ohranja starinsko oziroma pripovedno poimenovanje »Rus«.
  14. Vprežni jermen. Ruska zveza браться за гуж и тянуть вперёд je podoba poprijetja za vprežni jermen in vztrajnega vlečenja. P2 ohrani to metaforo, ne sklepa o dobesednem dogodku.
  15. Borusi ali Rusiči. Na tem mestu Gnatjukova razlagalno zapišeta борусы. Tvorogov navaja različni delitvi domnevnega zveznega zapisa: Miroljubov борусiце in Kur бо русiце. P2 uporablja »Borusi« za izbrano razlagalno predlogo; oblika ni dokaz prvotnega etnonima. P1 »Rusiči« je bilo preveč določeno branje druge možnosti.
  16. Reka Ra. Ime je v glavnem prevodu ohranjeno brez dodatka »Volga«, čeprav ga poznejše razlage pogosto tako razumejo. Besedilo samo ne omogoča neodvisne geografske verifikacije.
  17. »Za svoje vnuke«. To je neposredna navezava na rusko за внуков наших. Lahko se uporablja tudi širše za potomstvo, vendar besedila ne dopolnjujemo z namišljenim rodoslovjem.
  18. Hrasti in setev. Rusko не сжигать дубов на полях своих и не сеять на них, чтоб не жать ниву на пепелищах predstavlja nasprotje med požiganjem obdelovalnih površin in uporabo travnatih step. P2 ne dodaja »žita«, ki ga v tem stavku izrecno ni; zveza »po njih« ostaja nekoliko skladenjsko odprta.
  19. Živinoreja in zaščita. Zadnji ukaz naj se živina vodi po travnatih stepah in varuje pred sovražniki, je del besedila. V Tvorogovovem prepisu je oblika брегоущя podvojena; razlagalni prevod Gnatjukovih pomen poda enkrat. P2 ponovitve ne izmisli kot drugi ukaz.
  20. Opomba 63 Gnatjukovih. Avtorja opombe predlagata, da nevarnost sili skupnost od poljedelstva k živinoreji in mobilnejšemu načinu življenja. To je njihova razlaga pripovedi, ne neodvisna zgodovinska ugotovitev ali dodaten del same ploščice.

Ploščica 11-A — Slava Velikemu Triglavu — prvi del

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо яшете первие - Триглву поклоняшетеся яхом, а тому вликоу слву поящехом. Хвалихом а Сварга, дида бжиа, якожде тено есе родоу божьску нчельнико а всенску рдоу студиц вечен, яково теце во лете од крыне сва, а во з(и)ме николи же не взмрзе. А тоя воде живенце пиуще, живихомся, доконе не преидехом, якожде све ко нему убендехом до луце гоех раистиех. А бгу Пер(у)неви грмоврзецу а бгу пре а борения орцехом живнта явльна не преставате врщате колие, а къи ны венде стезою правою до брание а до тризне влика о всиа павшиа, якове же идуте бе живенте вечние по пълку П(е)рунью. А бгу Свендовидию слву рцехом, се бо ста бг Правие а Явие, а тому пъиема песынема, яко свт есе, а чрезь оне видяхом свиет, зряшете а Яве быте. А той нас о Навие убржешет а тому хвлу пьемо. Пъехом, плясашете му а взывахом бгу нашему, якожде той земе, суне нашю а звездиа дрезац, а свт криепце. Творяшете слву Свендовидие влку, слва бгу нашиему! То бо скрыбецете сердие нашие, а се смехом одркохом сен одо злыа деяниа нашиа а добру тецехом сте. Се бо отрце пущениемо, обыймесе а речете се утворяше, се бо нь виедете оуме ръзторгнешеши, а поцыисте се бо те умиемо. Се бо тайна влика есе, якожде Сврг Перуно есе а Свендовинд. Тые два есьва одьржены о сврзи, а обаполы я Биелбг а Црнъбг сен пероуте, се тые сврг держещете, абые она свенду не быте пъверзещену. По тые оба сва Хърс, Вльс, Стрыб держете, се поза нь Вышень, Леле, Лиетиц,

Slovenski prevod

[01] Predvsem se poklonimo Triglavu in mu zapojmo veliko slavo! [02] Hvalimo Svaroga, deda bogov: on je vodja božanskega Roda in vsakemu rodu večni izvir. [03] Ta poleti teče iz svojih izvirov in pozimi nikoli ne zamrzne. [04] Iz te žive vode pijemo, dokler živimo, dokler ne odidemo k njemu, na njegove rajske trate.

[05] Gromovniku, bogu Perunu, bogu bitk in boja, govorimo, naj ne ustavi vrtenja kolesa življenja, ki se kaže. [06] On nas vodi po pravi stezi v bitke in k velikim triznam za vse padle. [07] Tisti, ki so odšli, bodo večno živeli v Perunovi vojski! [08] Slavo izrekamo tudi Svetovidu, kajti on je bog Prave in Jave.

[09] Njemu pojemo pesmi, saj je on svetloba. [10] Po njegovi zaslugi vidimo svetlobo; videti pa pomeni biti v Javi. [11] Varuje nas pred Navo, zato mu pojemo hvalo. [12] Plešemo, pojemo in kličemo našega boga, ki drži zemljo, naše sonce in zvezde ter krepi svetlobo.

[13] Slavite velikega Svetovida — slava našemu bogu! [14] Srce nam žaluje, zato se moramo odreči hudobnim dejanjem; tako bomo dospeli k dobremu. [15] Odpustimo sužnje in, ko se pokažemo, recimo: [16] »Nismo vedeli, kaj smo počeli, kajti um nam je bil raztrgan, a znamo bivati tudi v celovitosti.«

[17] Kajti to je velika skrivnost: Svarog je hkrati Perun in Svetovid. [18] Oba izvirata iz Svarge, kjer se na obeh straneh bojujeta Belobog in Črnobog. [19] Ob tem vzdržujeta Svargo, da svetloba ne bi bila premagana.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Status predloge. Slovenska različica sledi ruskemu razlagalnemu prevodu Gnatjukovih (2011) in ga preverja ob izdanem prepisu. Ne gre za neposreden prevod iz neodvisno preizkušenega staroveškega lesenega izvirnika. Autentičnost domnevnih ploščic ni potrjena.
  2. Meje ploščice. Prepis 11-A je na str. 108 in zgornjem delu 110; razlagalni ruski prevod na str. 109 in zgornjem delu 111. Naslov 11-B na obeh slednjih straneh jasno označuje novo enoto. Njeno besedilo ni vključeno.
  3. Pričevanji Ž in M. Tvorogov razlikuje med tiskano objavo v reviji Žar-ptica (Ž) ter Miroljubovovim strojnopisom (M); pri 11-A jih primerja kot besedilni priči. To ne pomeni, da sta ohranjena dva neodvisna lesena izvirnika.
  4. Delitev 11-A/11-B. Po Tvorogovu sta v M besedili 11-A in 11-B natisnjeni na enem listu brez presledka; konec 11-A označuje ročno dopolnjen znak za odstavek. Nasprotno Ž enoto naslavlja kot prednjo stran ploščice 11. Mejo potrjuje tudi izdaja Gnatjukovih.
  5. Triglav. Ime in slavljenje božanstva sta sestavni del besedila. Sklepanje o dejansko izpričanem starodavnem obredu samo iz te pripovedi ni utemeljeno.
  6. Svarog kot »ded bogov«. Rusko дед богов in zveza Роду божескому Начальник govorita o notranji teologiji pripovedi. »Vodja božanskega Roda« sledi Gnatjukovi interpretaciji; razmerje med poosebljenim Rodom in splošnim »rodom« ostaja odprto.
  7. »Večni izvir«. Povezava z »rodom« je slikovita; poletna voda, ki pozimi ne zamrzne, je del mitske podobe. Z njo ne določamo stvarnega vodnega izvira.
  8. Živa voda in rajski travniki. Pripovedovalec govori o pitju žive vode in posmrtnem odhodu k božanstvu. Referent za »k njemu« ni neodvisno preverljiv in se lahko nanaša na Svaroga oziroma prej omenjenega Roda.
  9. Perun in kolo življenja. Izraz жизни явленной lahko namiguje na življenje v pojavnem svetu (Javi); prevod »življenja, ki se kaže« ostaja blizu razlagalni predlogi in ne vsiljuje dodatne razlage.
  10. Trizna. V ruskem besedilu stoji тризнам; »trizna« je ohranjen izraz za pogrebni oziroma spominski obred, ne samodejno za vsakršno praznovanje ali bitko.
  11. Perunova vojska. Obljuba večnega življenja padlih je verski motiv te pripovedi. Ne potrjuje zgodovinskega obstoja določene vojaške ustanove ali dokumentiranega posmrtnega verovanja vseh Slovenov.
  12. Svetovid / Sventovid. Gnatjukova pišeta Свентовид, Tvorogovov prepis vsebuje свентовид. Slovenski prevod uporablja prilagojeno ime Svetovid zaradi berljivosti; to je uredniška normalizacija, ne dokaz istovetnosti z vsako zgodovinsko omembo podobno imenovanega božanstva.
  13. Prava, Java, Nava. Imena svetov oziroma načel so podana v poimenovanju besedila. Slovenjeni skloni »Prave«, »Jave«, »Nave« izhajajo iz izbranih imen Prava, Java, Nava. Njihove razlage ne smemo samodejno enačiti z neodvisno potrjeno predkrščansko kozmologijo.
  14. Svetloba in videti. Ruska razlagalna predloga povezuje Свет z зреть (videti). P2 izbere »videti« namesto P1 »gledati«, ker bolje zajame povezavo zaznave z obstojem v Javi. Možna je tudi širša besedna igra »svet/svetloba«.
  15. Zemlja, sonce, zvezde. Tvorogov opozarja na različni branji pri Ž (земе суне нашiу) in M (земе слонце су не нашiу). Izbrana P2 sledi razlagalnemu prevodu »Zemljo, naše Sonce in zvezde«; ne gre za zanesljivo rekonstrukcijo domnevnega izvirnika.
  16. Ponovljeno slavljenje. Poziv »Slavite velikega Svetovida« je v izdaji Gnatjukovih začetek nadaljevanja 11-A na str. 111, čeprav je pred njim prelom strani. Ni besedilo 11-B.
  17. Kesanje in dobro. от злых деяний отречься pomeni odreči se zlim dejanjem; притечём к добру vsebuje podobo prispetja/prihoda k dobremu. Besedilo obravnavamo kot notranji moralni poziv, ne dokaz splošnega zgodovinskega pravnega sistema.
  18. »Odpustimo sužnje«. Gnatjukov prevod ima Отпустим рабов, medtem ko Tvorogovov prepis na tem mestu beleži отрце пущенiемо. Pomen отрце ni enoznačen: lahko sproža drugačna branja (mladi, otroci, služabniki oziroma odvisni). P2 ohrani Gnatjukovo razlago, vendar je ne razglaša za zanesljivo prvotno branje.
  19. »Ko se pokažemo«. Gnatjukova pišeta объявившись, medtem ko je v Tvorogovovem prepisu обыймесе, kar je mogoče razumeti tudi v smeri »objamimo se«. P2 sledi ruskemu razlagalnemu prevodu; alternativo ohranja v opombi. P1 »ko se razglasimo« je bilo preveč dobesedno in manj naravno.
  20. »Um nam je bil raztrgan«. Zveza povzema Gnatjukovo metaforično razlago умом расторгнуты. Ne predpostavljamo sodobnega psihiatričnega, pravnega ali obrednega pojma.
  21. Dodatek »z bogovi«. Gnatjukova v poved o bivanju v celovitosti dodata »(с богами)« v oklepaju. P2 ga ne vstavlja v glavno besedilo, saj ni jasno, ali gre za izvirni stavek ali razlagalni dodatek prevajalcev.
  22. Svarog, Perun, Svetovid. Izjava »Svarog je hkrati Perun in Svetovid« je teološka izjava pripovedovalca po razlagi Gnatjukovih. Ni zadostna podlaga za trditev o univerzalni, zgodovinsko dokazani troedini dogmi.
  23. Svar(g)a, Belobog in Črnobog. Predloga postavi boj Beloboga in Črnoboga v Svargo. Viri in oblike izrazov dopuščajo različne razlage; poenostavljenega boja zgodovinskega »dobrega proti zlu« iz tega ne razglašamo za dokumentirano izročilo vseh slovenskih skupnosti.
  24. Zaključna zaimka in različica. Rusko а те in osnovna razdelitev v Tvorogovovem prepisu puščata odprto, na koga se nanaša ohranjanje Svarge; P2 z »ob tem vzdržujeta« sledi neposredni navezavi na Beloboga in Črnoboga, ne zatrjuje rekonstrukcije. Tvorogov omenja tudi Ž обаиа in M обаполы; razlika vpliva na opis »obeh strani«, ne na obseg prevoda.

Ploščica 11-B — Slava Velikemu Triglavu — drugi del

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Радогщ, Колендо а Крышень. А се одва удрзец Сывый, Яр а Дажбо. Се бо ины суте Биелояре, Ладо, Коупало, Сениц, Житнец, Венич, Зрниц, Овсениц, Просиц, Студец, Ледиц а Лютец. А по та Птичец, Зверенц, Милиц, Доздец, Плдец, Ягоднец, Пчелиц, Тръстиц, Кленчиц, Езеренц, Виетриц, Сломиц, Грибиц, Лович, Биссидц, Снисзиц, Страниц, Свендиц, Радиц, Свиетиц, Крвиц, Красиц, Травиц, Стеблиц. А за се соуте Родиц, Маслиенц, Живиц, Виедиц, Листвиц, Квиециц, Водич, Звездиц, Грибич, Семич, Липец, Рыбиц, Брезич, Зелниц, Гориц, Страдиц, Спасиц, Листвеврзиц, Мыслиц, Гостиц, Ратиц, Стран(н)иц, Чурц, Рьдиц. А ту бо осва Огнебг Семарегел общиа яро брзо роздено а чисть. А то суте Триглвы обциа. Се сва оние одеа тужде отроще, одеверзешеши врата ониа а вейдеши в онь. То бо есе красен Ирий, а тамо Рариека тенце, якова оделяшешет свергу одо Яве. А Ченслобг ученсте дне нашия а речеть бъгови ченсла сва - быте дне Сврзениу ниже быте ноче а усеноуте. Ты бо се есе явски, якъи есте во дне бжьстием, а вносче никий есь, иножде бг Дид-Дуб-Сноп наш. Слва бгу Перуну огнкудру, иже стрелие на врзи верзе, а верна предведе во стезе, поневжде есе тоие въиньм честь а соуд а яко злтроун млств вспрвдьн есь!

Slovenski prevod

[01] Za onima dvema stojijo Hors, Veles in Stribog. [02] Za njimi so Višenj, Lelj, Letič, Radogošč, Kolendo in Krišenj. [03] Njih pa podpirajo Sivi, Jar in Dažbog. [04] Med drugimi so Belojar, Lado in Kupalo; Senič, Žitnič in Venič; Zernič, Ovsenič in Prosič; Studič, Ledič in Ljutič.

[05] Nato sledijo Ptičič, Zverič in Milič; Doždič, Plodič in Jagodnič; Pčelič, Trostič in Klenič. [06] Ozernič, Vetrič in Solomič; Gribič, Lovič in Besedič; Snežič, Strannič in Sventič; Radič, Svetič in Kravič. [07] Krasič, Travič in Steblič. [08] Za njimi so Rodič, Maslenič in Živič; Vedič, Listvič in Cvetič; Vodič, Zvezdič in Gromič; Semič, Lipič in Ribič.

[09] Berezič, Zelenič in Gorič; Stradič, Spasič in Listopadič; Mislič, Gostič in Ratič; Stranič, Čurič in Rodič. [10] Za njimi pa je vseobči Semargl–Ognjebog, silovit, hitro rojen in čist. [11] To so vseobči Triglavi. [12] In oni bodo, ko odpravijo žalost, odprli vrata; tedaj boš vstopil v prelepi Irij.

[13] Tam teče reka Ra, ki ločuje Svargo od Jave. [14] Čislobog šteje naše dneve in bogovom izreka svoja števila: [15] ali bo nastopil Svarogov dan ali noč za spanje. [16] Kajti tisto, kar pripada Javi, prebiva v božjem dnevu, ponoči pa ni nikogar, razen našega Deda–Duba–Snopa.

[17] Slava bogu Perunu Ognjekodremu, ki nad sovražnike pošilja strele in zveste vodi po stezi! [18] Kajti za vojake je on Čast in Sodba; zlatorunasti je, usmiljen in vsepravičen!

Kritične in prevajalske opombe
  1. Narava predloge. P2 je slovenski prevod ruskega razlagalnega prevoda Gnatjukovih (2011) ob kontroli izdanega prepisa. Noben ohranjen, neodvisno preverjen leseni izvirnik ne omogoča neposredne potrditve jezika ali zgodovinske starosti pripovedi.
  2. Meja 11-A/11-B v Gnatjukovih. Naslov 11-Б stoji na tiskani str. 110 (prepis) in 111 (ruski prevod). Ploščica 12 se začne na str. 112/113. P2 zajame natanko vmesni odsek.
  3. Meja v Tvorogovu. V objavljenem Tvorogovovem prepisu so zveze o Horsu, Velesu, Stribogu, Višnju, Lelju in Letiču še pred naslovom »Дощечка 11б«, medtem ko se 11б pri njem začne z радогщ (Radogošč). Gre za uredniško različno členitev istega niza. P2 sledi mejam Gnatjukove izdaje in predhodno potrjenega prevoda 11-A ne spreminja.
  4. Pričevanji. Oznaki Ž (Žar-ptica, objava pod naslovom »Обратная сторона«) in M (Miroljubovov strojnopis) pomenita uredniško različni besedilni priči, ne dveh ohranjenih lesenih originalov. Tvorogov navaja, da Ž opozori na dodane črke v oklepajih za razumevanje.
  5. »Za onima dvema«. Zveza se nanaša na Beloboga in Črnoboga iz zaključka 11-A, vendar je navezava razložena v širšem stavčnem kontekstu. Besedilo ne utemeljuje samostojne zgodovinske hierarhije božanstev.
  6. »Stojijo«, »podpirajo«. Gnatjukova uporabljata держат in удерживают. Smer razmerja med imeni ni nujno enopomensko določena; P2 uporablja opisna slovenska glagola namesto umetno izdelane hierarhije.
  7. Imena iz prvega niza. Oblike Hors, Veles, Stribog, Višenj, Lelj, Letič, Radogošč, Kolendo in Krišenj so slovensko prečrkovane po ruskem razlagalnem prevodu. Identifikacije z zgodovinsko izpričanimi kulti iz samega naštevanja niso dokazljive.
  8. Dažbog. Gnatjukov razlagalni prevod v tej vrstici zapiše Дажбо. P2 zaradi skladnosti z že potrjenim korpusom uporablja Dažbog, ne da bi skušal rekonstruirati edino prvotno obliko.
  9. Dolgi nizi imen. V prevodu ohranjamo vrstni red in ponovitve iz Gnatjukove izdaje. Oblike s pripono -ič ne dokazujejo samodejno samostojnih božanstev, potomstva ali enotnega starodavnega panteona.
  10. Senič, Zernič itd. Imena so prečrkovana, ne etimološko prevedena v slovenske občne samostalnike. Tako se izognemo dodajanju nepodprtih razlag njihovih funkcij.
  11. Sventič / Svetič. Predloga ima ločeni imeni Свентич in Светич. V prevodu ostajata Sventič in Svetič, ne poenoteni.
  12. Strannič / Stranič. Predloga ima najprej Страннич, pozneje Странич. P2 ohrani razliko z dvojnim n v prvem imenu; ni dokazano, ali gre za različni imeni ali prepisno varianto.
  13. Ponovljeni Rodič. V zadnjem nizu se Родич pojavi dvakrat (na začetku in ob zaključku). Ponovitev je ohranjena, ne popravljena v neko novo ime.
  14. Semargl–Ognjebog. Oblika Семаргл-Огнебог in lastnosti »silovit, hitro rojen, čist« so interpretacija ruskega prevoda; povezava s zgodovinskim Simarglom oziroma z drugimi imenovanimi božanstvi ni samoumevna.
  15. »Vseobči Triglavi«. Rusko Триглавы всеобщие je množinsko in nejasno glede na predhodni edninski Semargl. P2 množino ohrani in ne preoblikuje v dokončen teološki nauk.
  16. »Oni« in vrata. Zaimkovno navezavo je mogoče razumeti različno (na »Triglave« ali širši našteti krog). P2 se izogne samovoljni osebni identifikaciji subjekta.
  17. Irij / "slovanski" raj. V Ž Tvorogov navaja iрii, v M pa рай славьск. Gnatjukova izbereta Ирий, zato P2 piše Irij; ne gre za enotno izpričano branje. Slovenskega pridevnika »slovanski« ne dodajamo v glavno besedilo.
  18. Reka Ra. Ime je preneseno kot Ra. Identifikacija z Volgo ali drugo resnično reko ni preverjena s samim odlomkom; metafizična meja med Svargo in Javo je motiv pripovedi.
  19. Čislobog in štetje. Rusko Числобог ведёт учёт Gnatjukovih označuje štetje oziroma evidenco dni. Tvorogov navaja varianto Ž: ученсте / M: уцте, zato je natančno branje posamezne besede neodločeno.
  20. Svarogov dan / noč. Razmerje med božjim dnem, nočjo in »zaspanjem« je razlagalno odprto; prevod ne razvija dodatnega kozmološkega sistema.
  21. Ded–Dub–Snop. Zloženo ime Дед-Дуб-Сноп ostane lastnoimenski skupek. Ne enačimo ga samodejno z dokumentiranimi obredi, kultom hrasta ali določenim zgodovinskim božanstvom.
  22. Perunova sklepna slava: status pričevanja. Po Tvorogovu je odstavek, ki se začne слва богу Перуну, v strojnopisu M pripisan pozneje s pisalnim strojem. Gnatjukova ga vključita v 11-B. P2 ga prevede, vendar je njegova besedilna plast označena kot posebej negotova.
  23. Ognjekodri in zlatorun. Ruska izraza Огнекудрому ter златорунный sta zgoščeni pesniški oznaki. Prevod »ognjekodri« in »zlatorunasti« ohrani nenavadnost podob, ne predpostavlja posebnega obrednega predmeta.
  24. Čast in Sodba. Veliki začetnici sledita Gnatjukovi različici Честь и Суд. Ne smemo sklepati, da gre za zgodovinsko potrjeno pravno ureditev vojaških skupnosti.
  25. Celovitost in potrjevanje. P2 vsebuje celoten odsek med naslovoma 11-Б in 12 po Gnatjukovih, tudi dolge sezname imen in pozneje pripisani zaključek; še ni uporabniško potrjen. Tvorogovovo izhodišče in rokopisni status omejujeta zanesljivost rekonstrukcije besedila.

Ploščica 12 — Surja in slava bogov

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Аще Сури сиашети поемо хвлу бгом а огнищу Перуню, иже есь реком потятич на врзи, а рцемо влику слву оцем ншим дедом, якови соуте ве сврзе. Прчемо тако триче а идемо (до) стд нших, ведмо я на трвие. Коли бо вести я на инь ступе, идемо ести, по дроузе хвлу бзем вознсяше слву пъяхом. А тако до плдене а рчемо слву влику Хрсу зльтрны коло вртящу, а суряну пиемо, а тажде до вчере. А по вчере колибожде огнщи слъжена заждиемо а слву вьчерню пъиемо Дажбу нашы, иже реком ес Прады наше. Тещимоси о чисте быти, а мовлена творяше идемо до сны, а тамо влика необясьны...

Slovenski prevod

[01] Ko Surja zasije, pojemo hvalo bogovom. [02] Hvalimo tudi Perunovo ognjišče; Peruna pa zoper sovražnike imenujemo Potjatič. [03] Razglašamo veliko slavo našim očetom in dedom, ki so v Svargi. [04] To izrečemo trikrat.

[05] Nato gremo k svojim čredam in jih vodimo na pašo. [06] Kadar jih je treba gnati v druge stepe, odidemo in še drugič povzdignemo hvalo bogovom ter jim pojemo slavo. [07] Tako opoldne razglašamo veliko slavo zlatorunemu Horsu, ki vrti kolo. [08] In pijemo surjanico.

[09] Tako tudi pred večerom. [10] Zvečer, ko prižgemo pripravljena ognjišča, pojemo večerno slavo našemu Dažbogu. [11] Njega imenujemo svojega Pradeda. [12] Skrbimo, da smo čisti.

[13] Ko opravimo umivanje, odidemo spat. [14] Tam pa je Velika neizmernost …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Narava vira. Slovenščina je prevod ruskega razlagalnega besedila Gnatjukovih iz leta 2011, ob kontroli objavljenega prepisa. Ne gre za neposreden prevod neodvisno preverjenega lesenega izvirnika.

  2. Obseg in zaključek. Ploščica 12 se začne na tiskani strani 112 (prepis) oziroma 113 (prevod), nadaljuje na 114/115 in se konča pred naslovom 13. Zaključni tropičje je v ruskem prevodu; nadaljevanje besedila ni predpostavljeno.

  3. Pričevanji Ž/M. Tvorogov navaja, da objava v Žar-ptici (Ž) nosi oznako »odlomek«, in da med njo in Miroljubovovim strojnopisom (M) ne ugotavlja niti pravopisnih razlik. To ne pomeni dveh preverjenih lesenih izvirnikov.

  4. Zapis »iag«. Tvorogov pred prvo vrstico prepisa beleži iаг z oznako »pomетка« (pripis). Ker ne gre za varno razloženo poved, tega ne spreminjamo v pripovedni stavek.

  5. Surja. Ruski prevod ima Сурья. P2 ohranja Surja zaradi doslednosti s potrjeno ploščico 8(3); samodejne identifikacije z določenim zgodovinskim kultom iz ene omembe ni mogoče dokazati.

  6. »Zasije«. Beseda v ruskem prevodu воссияет opisuje pojav sijoče Surje. P2 ne dodaja določnega časa dneva v prvi stavek, čeprav kontekst nakazuje jutranji obred.

  7. Perunovo ognjišče. Ruska zveza огнищу Перуна in prepis огнiщу перунiу sta v P2 prevedena kot Perunovo ognjišče. Ne spreminjamo je v trditev, da je Perun sam fizični ogenj.

  8. Potjatič. Nenavadni izraz Потятичем на врагов je ohranjen kot Potjatič v zvezi z bojem proti sovražnikom. P1-jev »pogubitelj sovražnikov« je bil interpretativen in je bil odstranjen iz glavnega besedila; možni pomen ostaja razlagalno vprašanje.

  9. Očetje, dedje in Svarga. Slavljenje prednikov »v Svargi« je opis vsebine pripovedi. Prevod ne uveljavlja zgodovinske kontinuitete obredov oziroma neodvisno izpričanega kozmološkega sistema.

  10. »Trikrat«. Ruski трижды in prepis трiще sta ohranjena dobesedno: dejanje je treba izreči trikrat; ni dodanih natančnejših navodil, ki jih vir ne vsebuje.

  11. Črede in trava. Ruski стадам ... на травы pomeni voditi črede na travo oziroma pašo. P2 uporablja naravno slovensko zvezo vodimo na pašo.

  12. Druge stepe in druga hvala. Gnatjukova razlagata prehod v drugo stepo ter во второй раз (»še drugič«). Prepis ima zgoščeno in nejasno zvezo по дроузе, ki dopušča drugačne razčlenitve. P2 sledi izbrani ruski izdaji; interpretacija ni dokazano edina.

  13. Opoldanska hvalnica. Izvir а тако доплдне in ruski prevod в полдень utemeljujeta opoldne. Obredna časovna shema je predstavljena kot notranja naracija besedila, ne zgodovinsko potrjen urnik.

  14. Hors in zlatorunost. Gnatjukova zapišeta Златорунному Хорсу, zato zlatorunemu Horsu ohrani neobičajno podobo. Ni nujno dobesedno zlato runo niti dokaz poznanega ikonografskega atributa.

  15. »Ki vrti kolo«. Ruski коло вращающему nima izrecnega pridevnika »sončno«. P1 je dodal »sončno kolo«; P2 to opredelitev odstrani, ker je pojasnjevalna razlaga, ne besedilo.

  16. Surjanica. Ruski суряницу in prepis сурiану označujeta poimenovanje pijače. P2 uporablja surjanica in ne določa sestave, alkohola, načina priprave ali zgodovinske razširjenosti.

  17. Pred večerom. Ruski Также и перед вечером pomeni tako tudi pred večerom. P1-jev »vse do večera« je lahko napačno pomenil nepretrgano obredno dejavnost, zato je bil popravljen.

  18. Večerna ognjišča. Ruski разложенные огнища pomeni pripravljena oziroma naložena ognjišča. P2 govori o njihovem prižiganju, ne dodaja žrtvenih predmetov ali podrobnosti, ki jih v besedilu ni.

  19. Dažbog kot Praded. Ruski prevod Даждьбогу ... Прадедом je prenesen kot Dažbog in Praded, pri čemer je ime Dažbog usklajeno z že potrjenim korpusom. »Praded« je pripovedovalčevo poimenovanje, ne dokazano rodoslovje.

  20. Umivanje in spanje. Zveza сотворив омовение je prevedena z opravimo umivanje. Natančna vrsta obreda ni opisana, zato je ne rekonstruiramo.

  21. Velika neizmernost. Ruski Великая Необъятность je v P2 Velika neizmernost. Izvirni prepis влiка необiась ni jezikovno nedvoumen; ne prevajamo ga brez dokazov kot določen onstranski svet, nič ali smrt.

  22. »Tam pa je«. Ruski stavek se konča s а там –. P1-jevo »nas čaka« uvaja namen oziroma pričakovanje, ki ni zapisano. P2 zato ohrani nevtralnejše tam pa je.

  23. Obredi kot motivi pripovedi. Posamične povezave med Surjo, Perunom, Horsom, Dažbogom, čredami in obrednim umivanjem ne dokazujejo starosti pripovedi ali zgodovinskega izvajanja opisanih praks.

  24. Uredniški status. P2 je celovita prevodna enota za uporabnikovo presojo, nepotrjena. Pred izrecno potrditvijo ni dovoljeno začeti naslednje ploščice 13 niti spreminjati že zaklenjenih prevodov 1–11-B.

Ploščica 13 — K vzhajajočemu soncu

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо умная изверзец, хоробря оукрепе, а тые идше до суне всходяще, обапола риеку зряце и тамо седша, яко а Мт(ы)ре Сва Слва ржеце. А та обасва кридлема освяжде она. И такожде бряшеше земе тую, а бранете оню о дасуне а гунште, якожде готем обрацете стрела сва а мече отоцена.

Slovenski prevod

[01] Umne je poučila, pogumne okrepila, [02] in odšli so proti vzhajajočemu soncu. [03] Ogledali so si reko z obeh strani in se tam naselili, [04] kakor je naročila Mati Sva-Slava.

[05] In ona jo je posvetila z obema kriloma; [06] tako so pridobili tisto zemljo [07] in jo branili pred Dasuni in Huni; [08] proti Gotom pa so usmerjali svoje puščice

[09] in nabrušene meče.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Narava besedila. Prevod temelji na sodobnem ruskem razlagalnem prevodu Gnatjukovih, ne na preverjeni fotografiji lesene ploščice. Kratkost odlomka ne odpravlja besedilne negotovosti.

  2. Meja ploščice. V izdaji Gnatjuk 2011 naslov 13 in celoten njegov prepis stojita na tiskani strani 114, pripadajoči ruski prevod na 115. Naslov 14 sledi neposredno za besedilom 13 na istih straneh; njegova pripoved ni vključena.

  3. Odlomek. Tvorogov navaja, da ima objava v reviji Žar-ptica (Ž) naslov »Дощечка № 13 (отрывок)«, torej odlomek. Ohranjenosti popolnega daljšega besedila ni mogoče predpostaviti.

  4. Dvojni zapis v M. Po Tvorogovu Miroljubovov strojnopis (M) isto enoto vsebuje dvakrat: z razdelitvijo na besede in brez nje. To nista dva neodvisna originala; oba prepisa sta del ene prenosne zgodovine.

  5. Konec v Ž. Objava v Žar-ptici na koncu navaja »конец«. To je oznaka v objavi; ne dokazuje, da je bil na domnevnem lesenem izvirniku prav tak zaključek.

  6. Prva poved. Ruski razlagalni prevod Умных вразумила, храбрых укрепила je preveden kot »Umne je poučila, pogumne okrepila«. Prepis се бо умная изверзец хоробря оукрепе je skladenjsko in pomensko negotov; ruska razlaga ni edina dokazljiva rekonstrukcija.

  7. Neizrečen osebek. Pri prvih dveh dejanjih ruski prevod ne ponavlja osebka. V širšem prizoru je verjetna navezava na Mater Sva-Slavo, vendar P2 tega imena ne vstavi v prvo vrstico.

  8. Vzhajajoče sonce. К восходящему солнцу je ohranjeno kot »proti vzhajajočemu soncu«. Razumevanje kot zemljepisna smer vzhod je mogoče, vendar v glavnem besedilu ne nadomesti podobe.

  9. Reka in bregova. Ruski prevod pravi оглядели с обеих сторон реку: »ogledali so si reko z obeh strani«. Prepis обапола рiеку nakazuje obe strani, a brez imena reke in brez določljivega kraja.

  10. Naselitev. Ruski там осели in prepis тамо сѣдша narekujeta »se tam naselili«, ne P1-jev manj natančni »tam obstali«.

  11. Mati Sva-Slava. Ime sledi obliki Gnatjukovih Матерь-Сва-Слава, v prepisu амтресваслва. P2 ohranja Mati Sva-Slava, brez dokaza o zgodovinski starosti tega imena, identiteti lika ali neprekinjenem kultu.

  12. »Naročila«. Ruski как велела je preveden z »kakor je naročila«. Ne dodajamo, komu natanko je bilo navodilo izrečeno.

  13. Dve krili. Ruski обеими крыльями in prepis обасва крiдлема podpirata podobo obeh kril. Gre za notranjo pripovedno predstavo, ne samostojen zgodovinski dokaz.

  14. Zaimek »jo«. V zvezi освятила её se zaimek lahko navezuje na prej omenjeno reko, vendar neposredno sledi tudi zemlja; predmet posvetitve ni povsem neproblematičen. P2 ohrani jo in ne določi v glavni vrstici »reke« ali »zemlje«.

  15. Pridobitev zemlje. Ruski обрели землю ту je »pridobili tisto zemljo«; P1-jevo »osvojili« je namigovalo na vojaško zasedbo, ki je ta zveza ne zahteva.

  16. Dasuni. V ruskem prevodu stoji дасуней, v prepisu дасуне. Prevod uporablja obliko Dasuni kot ime skupine v besedilu; njihova identifikacija z določenim zgodovinskim ljudstvom ni dokazana.

  17. Huni in Goti. Ruski prevod ločuje obrambo pred Dasuni in Huni ter usmerjanje orožja proti Gotom. Prevod ohrani to dvojnost in je ne razširi v kronologijo, geografsko rekonstrukcijo ali dokaz o dejanskem spopadu.

  18. Puščice in meči. Ruski стрелы свои in отточенные мечи sta »svoje puščice« in »nabrušene meče«. P2 ne predpostavlja vrste lokov, načina kovanja ali dodatnega orožja.

  19. Primerjava Ž/M. Tvorogov pri 13 opisuje prenos in obliko zapisov, ne poda pa v tej kratki opombi izrecne trditve, da sta Ž in M povsem identična. Brez popolne kolacije tega ne trdimo.

  20. Obseg potrditve. Morebitna uporabniška potrditev velja za to slovensko besedilo in opombe; sama po sebi ne potrjuje zgodovinske pristnosti domnevnih lesenih izvirnikov ali pripovedovanih dogodkov.

Ploščica 14 — Obramba pred Rurikom

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Поневжде се иде врг на не, оберехом сме мече а одержехом вещена од Матер Сва словесы, якожде будоушая нашя ие слвна, и тещехом до смрте яко до празднования. Рчена намо о часы старе коды же яхом храмие сва карпенсте, и тамо яхом госте стре - верманое арабове и ини. Се бо те гсте Радгоще щте ны, и тако ящехом од оден овех гостицы сраще честены, ихва бо чеще бозе и намо повелеша, и чщемо оны. Се бо то ияхом оуказицу на часе нашие, абыхом не хыбе диеяхом, а оцем почесте оуложихом, не прсте бездеяны тлъцехом о древы. Небожьте ренцы наша оутренждена о ралы свы, а мечема ияхом нелегносте нашю. И тая намо повеле ити на кромы нашя а сте(р)гнете еие одо вражь. Се бо дымы се вздынуше течехуть до сврзе, и тыа означете тугу велькоу на оце децке а мате нашя, и то есе час борбе придоушь. И не смиехом сен баявете о друзе делы, инакожде об ове. Се бо приде ворягове до Ниепры а таможде яхом земе нашю, и те тои верыше людиа и земе под се члне брате. То бо не смиехом осогласите ино, якожде о мече нашием, и Ерека отрщете одо земе нашиех, а трноуте до срящень, окуда преде. Се бо кроме наша вразиема окрощены, а земе нашя преперещеть враг. И то ие дълженсте наше, ина жеряте не хочащемь. Се инь враг Геръманрех иде на ны о полуноце, он ижде внук внучате Отореху, и се вржець на ны вое свы о розех на челы. Ворензе речешуть намо ити о не, и не сьмехом вражете обаполе иех, якожде суте врзе, яко перве, а не има росдилеле промежде. Се бо ясь иде на не о Танасу а Таматорку мощешна комоньства а рате нещечислена, а тьма о теме тече и такожде течяетъ о ны. О се не имяхом ина поможене, якожде бозе воляй намо, и оудесентехом сылы свы а течехом на нь, се Билебог венде наше рате и комоньства. И тамо виждехом волшевницы о лиесех бытьще, идуще о рате а бероуще меча. И зряхом кудеснице чюды влице твряше, а изо прсте верзене до сврзе рате встащи сварзище, а тые течахуть на врзе а могылють ие. И тамо зряхом птице вельке летящеть до ны а верзеть се на врзе. Биеть крьдлема Матр Сва а кличеть ны о якожды идехом за земе нашю и добихомься за огнище племы нашя, се... бо суте русичи. Тецете, брате нашие, племы о племы, родь о роди, и бияшете врзе на земле наше, яква належде ны и николижде ини. Там бо умрещете, ани вернете зады сва. Нище вамо не острощеся, нище не остасещеся, якожде есте в руцех сваржице, а тые вас вежде во всие дне до витезнецтве а гординствы многая.

Slovenski prevod

[01] Ker prihaja sovražnik nad nas, primemo za meče [02] in, navdihnjeni z besedami Matere Sva, [03] da bo naša prihodnost slavna, [04] odhajamo v smrt kakor na praznik.

[05] Spominja nas davnih časov, [06] ko smo imeli svoja svetišča v Karpenih, [07] ko so k nam prihajali znani trgovci — Armenci, Arabci in drugi. [08] Ti trgovci so častili našega Radogošča,

[09] mi pa smo od njih pobirali poštene dajatve, [10] kajti bogovi so jih častili in nam to naročili; zato jih častimo tudi mi. [11] To nam je navodilo za sedanje čase: [12] naj ne ravnamo napačno, ampak izkazujemo čast očetom,

[13] namesto da brezdelno stopicamo ob drevesu. [14] Naj bodo naše roke utrujene od pluga, [15] z meči pa obranimo svojo neodvisnost. [16] In ona nam veleva, naj gremo na meje

[17] in jih obvarujemo pred sovražniki. [18] Glejte, dimi se dvigajo in se vijejo proti Svargi, [19] to pa pomeni veliko žalost za naše očete, otroke in matere [20] in pomeni, da je napočil čas boja.

[21] O drugih stvareh si nismo upali govoriti, temveč le o tem. [22] Tedaj so Varjagi prišli k Nepru, [23] tam vzeli našo zemljo [24] in sklenili podrediti si zemljo in ljudi.

[25] Na nič drugega ne moremo pristati — odgovoriti moramo s svojimi meči: [26] Rurika moramo izgnati iz naših dežel [27] in ga pognati nazaj, od koder je prišel! [28] Naše meje so sovražniki prestopili in sovražnik tepta našo zemljo.

[29] Naša dolžnost je [boriti se], [30] saj nočemo darovati žrtev tujim [bogovom]. [31] Še drugi sovražnik, Germanareh, je prihajal nad nas s severa. [32] Bil je Otorehov »vnukov vnuk«

[33] in je nad nas pošiljal svoje vojake z rogovi na glavah. [34] Varjagi nam pravijo, naj gremo z njimi, [35] a mi se ne smemo bojevati na njihovi strani, [36] saj so enaki sovražniki kakor prvi

[37] in med njimi ni razlike.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vrsta vira. Prevajamo ruski razlagalni prevod Gnatjukovih (2011), ne preverjene starinske lesene ploščice. Zapis v njihovem dekorativnem »prepisu« je izdajateljska predstavitev besedila in ni njegova neodvisna materialna potrditev.

  2. Natančen obseg. Za 14: tiskani 114/116 (prepis) ter 115/117 (prevod). Naslov 15-A se začne na 118/119 in je izključen. Besedilo 13 na začetku 114/115 prav tako ni ponovno prevedeno.

  3. Prenos in priče. Po Tvorogovu je 14 znana iz Miroljubovovega strojnopisnega gradiva (M); vzporedna objava v Žar-ptici (Ž) ni izpričana. Zato ni dopustno navajati neobstoječe primerjave Ž/M.

  4. Oznaka ploščice. Tvorogov navaja, da je imela skupina strojnopisov naslov »дощька«, številka 14 pa je bila pripisana s črnilom. To je podatek o ohranjenem prepisu, ne dokaz o fizični ploščici.

  5. Mati Sva. Gnatjukova uporabita Матерь-Сва, v prepisu матерсва. Prevod »Mati Sva« je poimenovanje lika v besedilu; povezava z Materjo Sva-Slavo iz 13 je možna, ni pa samostojno dokazana identiteta.

  6. Slavna prihodnost. Ruski что будущее наше славно označuje pripovedovalčevo obljubo oziroma vero, ne dokazljivo napoved zgodovine.

  7. »V smrt kakor na praznik«. Dobesedno ohranjena vojaška primerjava; ne gre za sodobno priporočilo nasilja ali za dokumentiran zgodovinski obred.

  8. Karpeni. Gnatjukova pišeta в Карпенах, prepis карпенсте. Ime je ohranjeno, vendar ga ni varno brez nadaljnjih virov enačiti z določenim krajem v Karpatih.

  9. Armenci in Arabci. Gnatjukova iz верманое а рабове razlagata армяне, арабы. V glavnem prevodu sledimo njunima etnonimoma, opomba pa označuje, da gre za izdajateljsko segmentacijo in razlago.

  10. Radogošč. Izdaja piše Радогоща, prepis радгоще. Ali gre v tem kontekstu za osebno božansko ime, svetišče ali drugo tvorbo, iz samega stavka ni nedvoumno razvidno. P2 obdrži »Radogošč« brez identifikacije z določenim zgodovinskim kultom.

  11. Dajatve trgovcev. Честные подати je prevedeno s »poštene dajatve«. Ni dokaza o resnični davčni ureditvi ali dataciji trgovskih stikov.

  12. Bogovi in trgovci. Rusko поскольку боги почитали их и нам велели, и мы чтим их je pomensko nenavadno. P2 sledi temu stavku, ne spreminja bogov v ljudi ali obratno; skladenjska rekonstrukcija prepisanega besedila ni zanesljiva.

  13. Očetje. Отцам почести воздавали pomeni izkazovanje časti očetom/prednikom; prevod ne dodaja novega obreda.

  14. Drevo. V ruskem razlagalnem prevodu je у (Перунова) Древа; beseda »Perunovega« je uredniško dopolnilo v oklepaju. V P2 je zato v glavnem besedilu samo »ob drevesu«.

  15. Plug in neodvisnost. Ruski натружены плугом ter отстоим независимость нашу sta neposredni podlagi prevoda. Širše družbenopolitične razlage niso dodane.

  16. Kdo veleva?. Ruski prevod И та (Птица) велит vsebuje izdajateljski dodatek »(Птица)«. P2 ohranja zaimek »ona«, vendar v glavni pripovedi ne vsiljuje, ali gre za Mater Sva ali ptico.

  17. Meje. Zveza на границы, prepis кромы нашiа, ne določa sodobnih državnih meja. Govor je o mejah v pripovedi.

  18. Svarga. V prepisu сврзе, v ruskem prevodu Сварге. V P2 je oblika Svarga ohranjena kot mitološko poimenovanje, ne kot geografsko dokazljiv prostor.

  19. Dim in velika žalost. Navedba dima in žalosti je del simbolne pripovedi o nevarnosti in vojni, ne neodvisen zapis konkretnega dogodka.

  20. Varjagi in Neper. Варяги in Непра sta poimenovanji iz izbrane izdaje. Neper se običajno povezuje z Dneprom, vendar P2 ne zamenja imena z modernim zemljepisnim poimenovanjem.

  21. Zavzetje zemlje. P2 pri там взяли землю нашу uporabi »vzeli našo zemljo«, ne P1-jevega razlagalno močnejšega »zasedli«.

  22. Rurik oziroma Jerek. Gnatjukova bereta Рюрика, medtem ko Tvorogovov prepis pri spornem mestu kaže obliko i ерека (približno »Jereka«). Identifikacija z zgodovinskim Rurikom je zato izdajateljska razlaga, ne zanesljiv prepis imena.

  23. Poziv k izgonu. Besede o izgonu so izjava pripovedovalca v sporni literarni tradiciji; ne izkazujejo dejanskega vojaškega pohoda.

  24. Dopolnjena glagolska zveza. Pri И наш долг — (сражаться) je »(сражаться)« izdajateljski vstavek. V P2 je označen z oglatimi oklepaji »[boriti se]«.

  25. Tuji bogovi. Rusko чужим (богам) ima »(bogovom)« v uredniškem oklepaju; v P2 je zato »tujim [bogovom]«. To ni dobesedno zagotovljena beseda strojnopisa.

  26. Germanareh. Ime Германарех spominja na zgodovinskega gotskega vladarja Ermanarika iz 4. stoletja, medtem ko je Rurik vezan na izročila 9. stoletja. Ploščica teh obdobij ne loči z zanesljivo kronologijo; pripoved ni zgodovinski dokaz njihove sočasnosti.

  27. »S severa«. Rusko с полуночи je arhaična oznaka smeri sever, ne trditev, da je pohod potekal ob polnoči.

  28. Otorehovo sorodstvo. Rusko внучатый внук Отореха, z uredniško opombo 64, ni preprosto današnje »prapravnuk«. P2 ohranja opis »vnukov vnuk«, opomba pa opozori, da Gnatjukova izraz v svoji opombi razlagata drugače (potomec brata ali sestre v četrtem sorodstvenem kolenu). Identiteta Otoreha ni preverjena.

  29. Rogovi. Podoba vojakov z rogovi na glavah je dobesedno ohranjena iz pripovedi; ne dokazuje, da je zgodovinska vojska uporabljala rogate čelade.

  30. Kdo poziva k zavezništvu. V zaključku Gnatjukova govor pripišeta Varjagom; v Tvorogovovem prepisu je oblika ворензе. P2 sledi izbranemu razlagalnemu prevodu in ne zamenjuje govorcev brez opore.

  31. Zadnji stavek. Konec primerja »druge« sovražnike s »prvimi«, ne določi pa popolnoma, kdo je v vsakem členu primerjave mišljen. Prevod ohranja odprtost.

  32. Potrditveni status. Različica P2 je le kandidat po QA2; uporabnik ni potrdil ploščice 14. Prav tako priprava prevoda ne pomeni potrditve avtentičnosti domnevnih lesenih izvirnikov.

Ploščica 15-A — Star-grad in Ilmensko jezero

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се Старъграде понехше идьшя до Илмер-езера а тамо утворяй грд инь Новь, а тамо пребендиехом. А ту Свргы - Перве Пращуре - молихом, се Рди Рожениець крынь е препросихом, а то Дубо-Крень-Хлиб нашь. Сврг иже твряй свент, бг есе свенту а бг Прве, Яве, Наве, се бо имяхом оны во Истьву. А се Ества нашие преборящете сылы потеместе а блгу венде. Якожде праоцы о бенде, твряй о семе ведия жртвы о комоние биеле, изыдошша од крае Седьмерещтия о горе Ирштия а Загърия обентьша виек. А такова понехъша иде на Двоериеце а розбияе оты комоньствием своемы, а тече земе Срштие и тамо ста. Пождие идьша горыма влкима а сниезима а лядыма, а отенче до степны, тамо бендешь со стады свы а скуфе. Бя се пръва Праве одрчена оце нашие праоце, дръжяща она ве прие влищие а сылы даеть отрщете врзе небожедь. Идьшя о прие теие до гориа Карпенсте, а тамо риаще о челы пенты кнезы, а грди а селы огнищьте и трзи вликеа. А потиеснены бяше

Slovenski prevod

[01] Zapustili smo Star-grad in prišli k Ilmenskemu jezeru. Tam smo ustanovili drugo mesto, Novo, in tam prebivamo. [02] Molimo k Svarogu, prvemu praočetu. Nanj se obračamo kot na izvir rodu, ki poraja življenje. [03] On je naš Dub–Krin–Hleb. [04] Svarog, ki je ustvaril svet, je bog svetlobe in bog Prave, Jave in Nave. V tem je resnica; naša resnica premaguje temne sile in vodi k dobremu. [05] Tako je bilo pri praočetih, ki so to vedeli in so žrtvovali bele konje. [06] Odšli so iz Sedmerečja proti Irijskim goram in v Zagorju prebivali celo dobo. [07] Nato so od tam odšli v Dvorečje; tam so po Gnatjukovem razlagalnem branju s svojo konjenico razbili nasprotnike. [08] Od tam so krenili v deželo, ki jo Gnatjukova bereta kot Sirijsko, in se tam ustavili.

[09] Pozneje so šli prek Velikih gora, skozi sneg in led, in se spustili v stepe. Tam so prebivali s svojimi čredami in tropi. [10] Praočetje so našim očetom predvsem zapustili Pravo; ta jih je podpirala v velikih vojnah in jim dajala moč, da so odvračali sovražnike. [11] Po tistih vojnah so prišli h Karpskim goram. Tam so s petimi knezi na čelu postavljali mesta, naselja z ognjišči in velika tržišča.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Izdajateljska razmejitev: 15-A je lice ploščice 15; 15-B je njena hrbtna stran. Tu je prevedena samo 15-A.
  2. Vir: tiskani strani 119 in 121 razlagalnega ruskega prevoda v izdaji V. in J. Gnatjuk 2011; primerjava s prepisom na straneh 118 in 120.
  3. Tvorogov za 15-A navaja tako pričevanje Ž (Žar-ptica) kot M (Miroljubovov strojnopis), z mnogimi pravopisnimi in nekaterimi vsebinskimi razlikami; ni varno rekonstruirati enega zanesljivega prvotnega zapisa.
  4. Po Tvorogovu je v Žar-ptici izrecno navedeno, da so konci vrstic 11 in 12 odlomljeni ter da je 14. vrstica poškodovana. Miroljubovovo pričevanje vseh poškodb ne označuje enako.
  5. »Star-grad« in »Novo« sta poimenovanji iz besedila; njuna natančna identifikacija z zgodovinskimi mesti ni dokazana.
  6. »Ilmensko jezero« sledi Gnatjukovi interpretaciji Ilmer-jezera; zveze ni dovoljeno enačiti z dokazi za točno določeno selitev.
  7. »Dub–Krin–Hleb« ohranja težavno sestavljeno poimenovanje. Enačenje s Perunom/Svarogom/Svetovidom je razlaga Gnatjukovih v opombi 66, ne neposredno dokazano dejstvo.
  8. Prava, Java in Nava so tu pojmi same pripovedi; prevod jih ne obravnava kot neodvisno zgodovinsko potrjeno versko doktrino.
  9. »Sedmerečje« je geografski izraz iz razlagalnega prevoda; krajevna umestitev ni zanesljiva.
  10. »Irijske gore« in »Zagorje« sta natančno neidentificirana izraza; njuno neposredno umeščanje na sodoben zemljevid je uredniška hipoteza.
  11. »Dvorečje« ni samodejno enako zgodovinski Mezopotamiji. Beseda je ohranjena kot toponim oziroma opis v besedilu.
  12. Gnatjukova »razbili tam vse s svojo konjenico« navajata kot tekoče razlagalno branje; Tvorogov razume sorodno mesto drugače, kot odbijanje napadov s konjenico. P2 izrecno pripiše močnejše branje Gnatjukovima.
  13. »Sirijska dežela« sledi Gnatjukovima. Tvorogov označuje branje сiрштiе kot vprašljivo in ga sam opremlja z vprašajem.
  14. »Velike gore« niso zanesljivo istovetne z Velikim Kavkazom. Tako razumevanje je izdajateljska hipoteza (Gnatjukova, op. 67).
  15. »Karpske gore« so ohranjene kot poimenovanje iz vira. Enačenje z Elbrusom je izdajateljska razlaga (Gnatjukova, op. 68), ne rezultat samega besedila.
  16. »Prava« kot pomoč v vojnah je govor pripovedovalca, ne dokaz zgodovinskih dogodkov.
  17. Glagol premagovanja »temnih sil« in izrazi za dobro izhajajo iz prevoda Gnatjukovih; možne so tudi drugačne členitve poškodovanega prepisa.
  18. Posebno v mestu o »petih knezih« ni podatkov za določitev imen, datacij ali zgodovinskega obdobja.

Ploščica 15-B — Ustanovitev Kijeva ob Nepru

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
о годие, коиа се будщие до зхождина суние. А отуде идь до суние до Непра-риеце, и ясьмо тамо Кые оутверждень грд, яке обытваце слвна рди ине. А тамо сен оселешеся, огнище твряе Дубу а Снъпоу, яков есе Сврг – Пращоурь наше. А се крат налиезе на не врг новь о сзесще, ижъ крве щоур пиаще. А се рате сва устрми Кые на не, а зрящи ве сврзе вое тыа, Перуньште вое, ижде се връгоша на не а потряще сылу иее, а до ньге рстрще, покажете заде оньа. Се племено енезьва налезе ино на не, а сеча бя влка о пхждено бя до последь. А нашие вое зряе то риекста: а бзе нашие жденоуть врзе нашие. Се б то Вышень грядеть на марицех до ны а рче: дите грядетесе град ваш а крепиесте ие, абие бендите отциены о виесма ина врзе, а борьба ваше бенде зура а крипка. А то Сварг мене посшлеть до вы, се бо тье иматие сылы небесния ошуие а одесны вашя. А такожде рциех о вы: небрежешете о бзиех, а такъво есте саме пред врзема.

Slovenski prevod

[01] Toda stisnili so nas Goti, ki so bili na zahodni strani, pri sončnem zahodu. [02] Od tam smo šli za soncem k reki Nepru. Tam smo se ustavili in Kij je tam utrdil mesto, v katerem so prebivali tudi drugi slavni rodovi. [03] Tam smo se naselili in prižigali ognjišča Snopu in Dubu, ki ju besedilo povezuje s Svarogom, našim praočetom. [04] Tedaj nas je napadel nov, okruten sovražnik, ki je še vedno pil kri praočetov. [05] Kij je nadnje usmeril svoje vojske. V Svargi je zagledal vojščake, Perunove vojščake, ki so se vrgli nad sovražnike in jim strli moč. [06] Sovražniki so bili razbiti in so bežali, kažejoč hrbte. [07] Znova je nad nas prišel rod, ki ga Gnatjukova bereta kot »Jasi«; boj je bil silovit in, po pripovedi, ta napadalna skupina je bila poražena.

[08] Naši vojščaki so to videli in govorili: »Naši bogovi preganjajo sovražnike!« [09] Tedaj je na oblakih prišel Višenj in rekel: »Otroci, varujte svoje mesto in ga utrjujte, kajti obkrožali vas bodo številni drugi sovražniki in vaš boj bo silovit in trd.« [10] »Svarog me je poslal k vam. Z vami bodo nebeške moči na vaši levi in desni.« [11] In še pravim: »Če boste zanemarjali bogove, boste pred sovražniki ostali sami.«

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vir: tiskani strani 121 in 123 (ruski razlagalni prevod) ter 120 in 122 (prepis), Gnatjuk 2011.
  2. 15-B je hrbtna stran ploščice 15. Prva poved nadaljuje prejšnjo enoto 15-A; vključena je samo v 15-B po meji Gnatjukovih.
  3. Tvorogov navaja, da se 15-B v Ž začne brez besed »о годiе«, ki stojijo v M. Kritične omejitve zato veljajo tudi za prvi stavek.
  4. V Ž so konci vrstic 24–27 označeni kot okrušeni; v M je del mest vsebinsko dopolnjen. Naslednje povedi so zato posebno rekonstrukcijsko občutljive.
  5. Oblika »Nepr« sledi branju reke v izvirni pripovedi. Enačenje z današnjim Dneprom je verjetna uredniška razlaga, ne dokaz o času nastanka besedila.
  6. Zveza »za soncem« je ohranjena dobesedno; natančne smeri selitve ni mogoče izpeljati samo iz nje.
  7. »Kij« je poimenovan kot ustanovitelj ali utrjevalec mesta; omemba še ne dokazuje zgodovinske ustanovitve Kijeva.
  8. Snop in Dub sta v glavnem besedilu obravnavana kot obredni poimenovanji; identifikacija s Svarogom je interpretativna.
  9. Gnatjukova bereta sovražnika kot Jase in razlagata ga z iranskojezičnimi skupinami. V Ž/M obstaja variantno branje, zato identifikacije ne sprejmemo kot dejstvo.
  10. »Svarga« je besedilni izraz za božansko sfero in je ohranjen brez dodatnega verskega pojasnjevanja.
  11. »Perunovi vojščaki« so del pripovedovalčevega videnja, ne neodvisno dokazljiva intervencija.
  12. Beseda »Višenj« označuje govorečo figuro v Gnatjukovem prevodu. Nobena točno določena istovetnost s poznejšimi božanstvi ni dokazana.
  13. Tvorogov navaja razhajanje Ž на марiцех : M на облцiех; Gnatjukova prevajata »na oblakih«. Razlika ostaja odprta.
  14. Govor o preživetju »do zadnjega« je v P2 ublažen v skladu s previdnostjo pri negotovem, poškodovanem pričevanju.
  15. Tvorogov navaja, da se v M po абiе бендiте pojavi dodatek, ki ga v Ž ni; pomembno pri govoru Višnja.
  16. Zaključek M po Tvorogovu vsebuje dodane besede o bogovih, ki manjkajo v Ž. Prevod sledi Gnatjukovemu izbranemu besedilu, ne trdi pa, da je zaključek besedilno nesporen.
  17. Izraza »levo« in »desno« v govoru o nebeških silah sta podana po ruskem razlagalnem prevodu.
  18. Spopadi z Goti, Jasi in drugimi skupinami so pripovedne trditve, ki jih ni dovoljeno uporabljati kot samostojne kronološke dokaze.

Ploščica 16 — Izročilo o Tivercu; preveriti avers in revers

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
16 (АВЕРС) Влес книго сию птчемо бгу ншемоу кие бо есте прибезиц а сила. В оны времены бя менж, якои бя блг а дбле, иж рчен бящ от тврси. А то имщ жену а два дчере. Имаста она сктия - краве и мнга овны, с онаи бя тои во стоупех, а онигд не имщ менж про дчр сва. Так моля бзи, абы рд згосене се прсече. А Дажьбо услыша млбоу ту а по млбе даяш му измлено, яко бя уже ча(с)ы тая. Се бо гренде мезе ны а имамо вржетесе, се бо ясна тчемо. Ту бг Влес отрче неся. Сему гредехом сен а имемо до бзе нша и тому рчемо хвлу: бонде благлвен вожды – ныне а прсне о векы а до векы. Рчено есе о кудесницы а те пршендьше нзоврщетсе. 16 (РЕВЕРС) Рче тмо хросу слву аще кое о мод у... теа од оне же яко сме живехом... Рчено оцема бящ... времены давняя... рчено бя о велцех трудех... до гоур Карпаньске... од почтемо д орие це стесещи кодо нементе стоя семо... тако да млихом сурежа... честь и силу до насе вржещете оде иранер... бяхом тако з рсма отщаху ом ста це...веде

Slovenski prevod

[01] To Velesovo knjigo posvečamo našemu bogu, ki je zavetje in moč. [02] V davnih časih je živel mož, ki je bil dober in pogumen. Imenovali so ga oče Tiverc. [03] Imel je ženo in dve hčeri. Imeli so živino, krave in veliko ovac, ter z njimi prebivali v stepah. [04] Tam pa ni bilo mož za njegovi hčeri. [05] Zato je prosil bogove, naj ne dopustijo, da bi njegov rod zamrl. [06] Dažbog je uslišal njegovo prošnjo in mu dal, za kar je prosil, kajti prišel je pravi čas. [07] In glej, On prihaja med nas; mi naj bi se priklonili do tal, kajti, po Gnatjukovem razlagalnem branju, častimo Jasno. [08] Tedaj je bog Veles pripeljal mladeniča. [09] Obrnemo se k svojemu bogu in mu izrekamo hvalo: »Bodi blagoslovljen vselej – zdaj in vedno in od veka do veka!« [10] To so izrekli čarodeji; kar je minilo, se ne vrne.

[11] Slavimo Horsa; po Gnatjukovi dopolnitvi med spreminja v surico, s katero se hranimo še danes. [12] Očetje so pripovedovali o davnih časih in velikih težavah, s katerimi smo prišli do Karpskih gora. [13] Častimo rodove, ki izvirajo od Orija. [14] Ko nismo imeli več moči in smo ostali sami, smo molili k Suroži in ona nam je po pripovedi pošiljala čast in moč. [15] Pomoč smo imeli tudi od skupine, ki jo Gnatjukova bereta kot »Ironci«; ti so, po pripovedi, odšli skupaj z Rusi. Tega ne smemo pozabiti.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vir: Gnatjuk 2011, tiskani strani 123 in 125 (ruski razlagalni prevod) ter 122 in 124 (prepis); ločeni sta lice (avers) in hrbtna stran (revers).
  2. Začetek 16 se v Ž in M razlikuje: po Tvorogovu Ž bere бгу (bogu), M pa кiу (Kiju). Gnatjukova izbereta »bogu«; prevod sledi njima, različice ne odpravi.
  3. Tvorogov opozarja, da je za ploščico 16 ohranjen tudi znani fotografski prikaz, ki je predmet znanstvenega preverjanja; ta sam po sebi ne dokazuje starosti besedila.
  4. »Velesova knjiga« je izrecno poimenovana v začetni posvetitvi, vendar je način sestave in zgodovina ohranjenega zapisa predmet strokovne kritike.
  5. »Oče Tiverc« je ime lika v besedilu, ne neodvisno potrjena osebnost.
  6. »Tam ni bilo mož« izhaja iz Gnatjukove razlage. Zelo zgoščeni zapis dopušča različne členitve.
  7. Dažbog je ohranjen v usklajenem slovenskem poimenovanju dosedanjih potrjenih prevodov.
  8. Govor o »ugasnitvi rodu« je interpretacija besedila, ne genealoški dokument.
  9. Zaimek »On« v povedi »prihaja med nas« ima v prevodu nedoločnega referenta; ni varno brez dokaza določiti božanstva.
  10. »Jasna« (rus. Ясна) je ohranjena kot težaven izraz. Gnatjukova ga povežeta z vedskim pojmom; zgodovinska kontinuiteta ni dokazana.
  11. »Otrok« (отрок) se lahko nanaša na mladeniča; prevod ne določa njegove starosti.
  12. Blagoslovitvena formula je govor besedila, ki je lahko pozno oblikovan; ne potrjuje starodavne ritualne formule.
  13. »Čarodeji« sledi Gnatjukovemu кудесниками in ne določa zgodovinske družbene ustanove.
  14. »Hors« in »surica« sta ohranjena kot imeni/obredni izraz. Pretvorba medu v surico stoji kot dopolnitev v oklepaju pri Gnatjukovih.
  15. Karpske gore niso zanesljivo identificirane s sodobnim Kavkazom ali Karpati.
  16. »Orij« sledi terminološki rabi že potrjenih enot.
  17. »Suroža« je v izbranem ruskem prevodu naslovnica molitve; ne enačimo je brez dokazov z arheološko izpričanim kultom.
  18. »Ironci« (rus. иронцы) je poimenovanje iz Gnatjukovega prevoda. Identifikacija s katerimkoli zgodovinskim ljudstvom ostaja hipoteza.
  19. Tvorogov dokumentira še razlike Ž/M v osrednjem delu 16, npr. v zapisu prošenj in sorodstvenih zvez; poenostavljenega ruskega prevoda ni mogoče obravnavati kot dobesedni kritični prepis.
  20. Spoznanja o pristnosti domnevnih lesenih ploščic ni mogoče izpeljati iz potrditve prevoda ali iz posamičnega pričevanja.

Ploščica 17-A — Slaven in Skif

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо бяшете князьве Славну со братаре му Скивъу. А се пре бесте вьликие на въстенце. И сея тои речете: идемо до земе Илмерсте а Дунае, и тако ищете. А Бъстаре сна све оставе о староце иломере, о се теце на полунще а тамо све гърд Славень утврже. А се брате го Скфе у морже бяшете. И се Бъстаре име сна све Венде. А по не ситце бяше внучец Кисек, ки же владец бящ ступе полудене а крве многа, а тамо иесы. А отва бяше пре вьлика за сете и зурете на обаполе – оде Данаю до горе Русище а хо(р)пе Карпенсте. А тамо рящете се бо утвре коле а бендешете опрец за не, а такожде врзем упоре твяре, о се уразе оне а одстрще од се. И се родем о томо речете, а вече созве едино, творящете земе нашю. А тако стояте земе теие пенте сты лете. И се засе утворе межде русиче усобище, а враждяшете сен ове, а сылоу стратете имящете ове о соубое а безълаждене све. А такожде придете врзе на оце нашие о полудене, и се стрщете Скивске земе о побреже морженсте а ступы. И се течияху ове на полуноце а срящете с фряце, отожде идяху помоще на врзе. И се Скуфиа ощентшесе а сразсете со вързеою сылоу а потлце оны. А се овы бяше иегуны по прве до Русе ступице, а тые крате одестрщене бяше. То имиахом за занаце, якожде имиахом и ныне творите

Slovenski prevod

[01] Bila sta kneza Slaven in njegov brat Skif. Na vzhodu so potekale velike vojne. [02] Odločila sta se: »Pojdiva v Ilmersko deželo in k Donavi!« Tako sta šla vsak svojo pot. [03] Slaven je sina Bastara postavil za starešino pri Ilmercih, sam pa se je odpravil proti severu in tam ustanovil svoje mesto, Slavensk. [04] Njegov brat Skif je bil ob morju. [05] Bastar je imel sina Venda, za njim pa vnuka Kiseka, ki je po pripovedi vladal južnim stepam, imel veliko krav in tam prebival. [06] Tedaj je nastala velika vojna za stepe; povsod je vrelo, od Donave do Ruskih gora in pašnikov Karpskih gora. [07] Po Gnatjukovi razlagi so se odločili postaviti krožno utrjena naselja (kolo), da bi se zavarovali za njimi in odbijali sovražnike.

[08] Obrnili so se k rodovom in sklicali skupno veče. Tako so utrdili svojo zemljo. [09] Ta zemlja je tako obstala petsto let. [10] Nato so med Rusiči nastali notranji spori. Med seboj so sovražili in zaradi razdora izgubljali moč. [11] Tedaj so z juga prišli sovražniki nad naše očete, skifska dežela pa je izgubila morsko obalo in stepe. [12] Sledila je pot proti severu in dogovor s Frjagi; po pripovedi je od tam prišla pomoč proti sovražnikom. Osebek te povedi v zgoščenem viru ni povsem jasen. [13] Skifija se je tedaj oborožila in se spopadla s sovražno silo ter jo premagala. [14] To so bili Huni, ki so po pripovedi prvič stopili na Rus in bili takrat odbiti. [15] Tega se moramo spominjati, da bi tudi danes tako ravnali in si povrnili svoje.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vir: Gnatjuk 2011, tiskani strani 125 in 127 (ruski razlagalni prevod) ter 124 in 126 (prepis). 17-B se začne šele na strani 128/129.
  2. Po Tvorogovu se 17-A v Ž pojavi kot »prva« v snopu ploščic 17; 17-A, 17-B in 17-V so v M natipkane brez prvotne jasne razmejitve, pozneje so vstavljena ločila.
  3. Tvorogov dokumentira Ž do zemе iлмерсте a tako proti M do zemе iльемерсте aдунае a tako; Gnatjukov prevod vključuje Donavo. Širša smer selitve je zato tekstnokritično odvisna od priče.
  4. Ime »Slaven« je pripovedna osebna oznaka, ne dokaz identitete zgodovinskega ljudstva. »Skif« je podan kot brat po izdajateljski interpretaciji.
  5. »Bastar« in »Vend« sta zapisa imen, ki ne dokazujeta zgodovinske genealogije; podatek iz opombe Gnatjukovih o Ptolemaju je primerjava, ne dokaz.
  6. Ime vnuka je negotovo: Tvorogov navaja Ž внущец кiже in M внущец кiсек. Gnatjukova bereta Kisek; P2 to ohranja brez zatrjevanja dokazljive osebne identitete.
  7. »Ilmerska dežela« in »Ilmerci« sledita izbranemu prevodu, zgodovinska geografska identifikacija ni dokončna.
  8. »Slavensk« je mesto iz pripovedi; neposredna identifikacija z današnjim krajem ni potrjena.
  9. »Ruske gore« niso zanesljivo sodobni Karpati. To je izrecna možnost, ki jo Gnatjukova omenjata v opombi 70.
  10. »Karpske gore« je ohranjeno besedilno ime; geografskega območja ne določamo s prezgodnjo gotovostjo.
  11. »Kolo« je v Gnatjukovem prevodu razloženo kot krožno obzidana mesta; beseda in predmet sta negotova, zato P2 označuje uredniško razlago.
  12. »Veče« je besedilna oznaka skupnega zbora in ne dokaz konkretne zgodovinske institucije v opisovanem času.
  13. Petsto let je časovna navedba pripovedovalca, ne neodvisno verificirana kronologija.
  14. Rusiči so ohranjeni kot poimenovanje iz besedila, brez enačenja z današnjo narodnostjo.
  15. Tvorogov navaja Ž с кiева земе proti M скiвске земе; Gnatjukova izbereta skifsko deželo, zato je ime v prevodu besedilna izbira.
  16. Kdo natančno odhaja na sever in se dogovori s Frjagi, je zaradi skladenjske zgoščenosti negotovo. P2 ohrani nedoločenega osebka.
  17. »Frjagi« je historično večpomenska oznaka za tujce/zahodnjake; brez dodatnega vira je ni dopustno enačiti z določenim ljudstvom.
  18. »Huni« so del pripovedi; omemba ne dokazuje, da je opisani pohod mogoče umestiti v določen zgodovinski dogodek.
  19. Skifija, Rus in Donava v istem odlomku niso dokaz za eno zgodovinsko skladno selitveno pot.
  20. Gnatjukova več mest razčlenita razlagalno, drugače kot Tvorogovov poskus besedne členitve. Ne gre za kritično izdajo enega nedvomnega izvirnika.

Ploščica 17-B — Spori, zemlja in obramba

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
и се бя имате оте врце. Се б то стоупны хорпе хранете имяхом яко оце нашие а праоце, иже хърп яшете имаша о све стоупе, и се траве све а кветень хранете умиеша, якожде кръв све лияху. О се бо Колуне нашю оставе врзием, и та Голуне колем бяше ота вързием тижще о прсте ста. И се грде нашие клоум ставете имяхом якожде оце нашие, якове о стрце пряшесе о земе на всеко крокы, а до поуде спаднеше а либате ю, тамо земржете имяе а наспоте не идеще воежде. Камо грендете сен тои дене, идеже не имахом онекде утулоу? И се рцехом о то, яко оце нашие, а се борехом. А колибва порждене бяхом, се Пероунец приде до ны а тоие повенде ны, и се колико ие праху на земе, а такожде ие ото вое сварзенце о ны помождене бендешете, и се диде наше Дажбо о челе ихьва. И колижде тоие не оборяшете сицъ, а мы не осоме, а то до целене можашете быте. И се рцехом молытву о бзем нашием, абы овы намо поспешете до помождене а дате витежене на врзе могоще. И шо сьме о тем, якожде земе нашя утлчена ие спатниема ногы вражденсте. А тако зрщехом на тоя бендешехом ны о колы све, а не тещехом на оны, а нтецемо акыноу до дресте иех, а не вертехом ие о раниех вражленстех, а не оубиехом оне иежде на ны налезше? О то рцехом: на вы!

Slovenski prevod

[01] Stepske pašnike moramo varovati tako, kot so jih naši očetje in praočetje; ti so imeli pašnike v stepah, znali so ohranjati trave in cvetje ter zanje prelivali svojo kri. [02] Golun smo prepustili sovražnikom, toda Golun je bil obdan z obzidjem in sovražniki so ga težko osvojili. [03] Tudi mi moramo obdati svoja mesta z obzidji, tako kot so to storili naši očetje. [04] Ti so se prej za svojo zemljo bojevali na vsakem koraku, padali na tla, jo poljubljali in umirali, a se nikdar niso umaknili. [05] Kam naj gremo v teh dneh, ko nikjer nimamo zavetja? [06] Pravimo torej, da se moramo bojevati kakor naši očetje. [07] Če bomo doživeli poraz, bo po besedilu k nam prišel Perunec in nas vodil.

[08] Kolikor je prahu na zemlji, toliko Svarogovih vojščakov nam bo prišlo na pomoč; v četah se bodo spuščali z oblakov na zemljo. [09] Na čelu jih bo naš ded Dažbog. [10] Kako ne bi zmagali, če ne bomo sami, temveč bomo lahko eno z bogovi? [11] Zato molimo svoje bogove, naj nam hitro pridejo na pomoč in nam dajo moč, da premagamo sovražnike. [12] Kajti kakšen pomen imamo, če sovražne poganske noge teptajo našo zemljo? [13] Bomo, ko bomo to videli, sedeli za svojimi zidovi in ne bomo šli nadnje? [14] Ali ne bomo nabrusili akinakov proti njihovim trebuhom, da bi jih zabadali v sovražnikove rane in pobili tiste, ki so nas napadli? [15] Rekli bomo: »Nad vas!«

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vir: Gnatjuk 2011, tiskani strani 128 (prepis) in 129 (ruski razlagalni prevod). Natančno zamejeno do naslednje ploščice 17-V.
  2. Tvorogov pojasnjuje, da je v Ž označena »hrbtna stran« in da za 17-B ne ugotavlja pomembnih vsebinskih razlik med Ž in M.
  3. V M so ploščice 17-A, 17-B in 17-V tipkane brez jasnih ločil, meje pa so bile naknadno označene s črnilom. Zato je razmejitev, četudi ustaljena, uredniški poseg.
  4. »Golun« se v besedilu ponovi dvakrat; ohranjen je kot težavno krajevno ime. Natančna geografska identifikacija ni dokazana.
  5. »Pašniki« in »trave ter cvetje« imajo tudi vrednost predstave o skupnostni zemlji in njenem varovanju, ne zgolj agrarnega zapisa.
  6. »Poljubljanje zemlje« je dejanje v pripovedi; ni mogoče iz njega sklepati na dejansko dokumentiran običaj.
  7. »Perunec« ohranja Gnatjukovo poimenovanje; lahko gre za lik, vojščaka ali svojilno versko oznako, vendar iz vira ni mogoče dokončno odločiti.
  8. »Svarogovi vojščaki« so motiv v pripovedi, ne zgodovinski dokaz o nadnaravnem posegu.
  9. »Ded Dažbog« ohranja notranjo sorodstveno metaforo besedila.
  10. Poved »če bomo doživeli poraz« je dobesedno paradoksalna; prevod je ne spreminja v »če bomo zmagovali«.
  11. »Postati eno z bogovi« izhaja iz Gnatjukovega razlagalnega oklepaja; brez dokaza ni upravičena posebna teološka razlaga.
  12. Besedilo vsebuje neposreden poziv k boju. Zapis je zgodovinsko-filološka obravnava pripovedi, ne sodoben poziv k nasilju.
  13. »Poganske noge« je vrednostna oznaka pripovedovalca, ne objektivna opredelitev drugih skupin.
  14. »Akinak« označuje kratko dvorezno rezilo; v prevodu je ohranjeno izvirno poimenovanje in ni zamenjano s poljubno vrsto meča.
  15. Opis ranjenja v zadnjih vrsticah ostaja zvest vsebini, ne dodajamo pa novih nasilnih podrobnosti.
  16. »Nad vas!« ohranja zaključni bojni vzklik Gnatjukovega prevoda.
  17. Datacija in identifikacija dejanskega spopada ostajata brez neodvisne potrditve.
  18. Potrditev besedila oziroma prevoda ne pomeni presoje o pristnosti domnevnih izgubljenih lesenih ploščic.

Ploščica 17-V — Kisekov poziv in pomoč bogov

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Якожде тако риех оно Кисек люде све за часе напднесте на овие. А тоие омързещесе о вразех а токъще на оны а птлце ие. Се имяхом знак тоие мощьносте и не мьгощехом до Яме дате овы себто бы слабостще. И се имяхом сылоу исьме мнозие, а вразе не соуте толкы мнозие яко сьме. Исьме русице, а вразие не соуте оны, а камо ие врждена кревь нашие тамо ие земе нашие. И се вразие ведяшуте, и се оны сен старашутесе, и се староше ие марна буде те, якожде ове бяща о старе часе оциех нашиех. Речехом иеще словы тые назпаменте, абыхом не иедины одо тие слове не оутратете, а рцехом братрем нашим о такожде: се сыла божстие бендешете на вы, и ту овинтезете врзе вашие до конце. Иже хчешете земе вашие, такожде врзете моу до оусте пълние. А та полока ону до дрсте све а не рече простие ниже сльвы све. Будете сыне све бгоуве, а сыла ихьва пребендешете на вы до конце. Не имияхом ане черве нашие насытете хлиебем, себто пожден на огнь вражескъ, а кравие нашие скуте трпяшете тугу такожде исе якожде мы. И се акыне наше харалужне одрждехом оде полоудене борзие а бедиехом сылнывище врзе нашие.

Slovenski prevod

[01] Tako je tudi Kisek govoril svojim ljudem v tistih časih, ko so jih napadali. [02] In oni so se navdali z jezo do sovražnikov, šli nadnje in jih razbijali. [03] Tudi mi imamo znamenje te moči in se ne smemo kakor slabotni izročiti Jami. Močni smo in mnogo nas je! [04] Sovražnikov pa ni toliko kakor nas. Mi smo Rusiči, oni pa niso. [05] Kjer je bila prelita naša kri, je naša zemlja. Sovražniki to vedo; naj se še tako trudijo, da bi nas premagali, bo njihov trud zaman — tako je bilo v davnih časih naših očetov. [06] Njihove besede ponavljamo znova in znova, da bi si jih zapomnili in ne izgubili niti ene, ter jih predali svojim bratom: [07] »Božanska moč bo z vami in z njo boste do konca premagali svoje sovražnike.

[08] Če bo kdo hotel vašo zemljo, mu natlačite polna usta, da se mu napolni trebuh in ne bo mogel spregovoriti niti besede. [09] Bodite sinovi svojih bogov in njihova moč bo z vami do konca!« [10] Zdaj nimamo s čim nasititi trebuha, saj je naš kruh požgal sovražni ogenj. [11] Tudi naše krave in druga živina trpijo kakor mi. [12] S svojimi jeklenimi akinaki bomo kmalu dosegli zmago na južni strani in postali močnejši od svojih sovražnikov.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Gnatjukov naslov je 17-В; prevod 17-V. Tiskana stran 130 vsebuje prepis, 131 ruski razlagalni prevod; enota se konča pred naslovom 18-A.
  2. Tvorogov navaja, da ima M na začetku besede iakožde tako rieh ono, ki jih v Ž ni. Gnatjukov začetek je razlagalen.
  3. Ime Kisek je potrjeno samo na ravni tega besedilnega pričevanja. Navezava na 17-A ne dokazuje njegove zgodovinske identitete.
  4. »Jama« je v Gnatjukovi opombi 71 razložen kot bog smrti; njegova identifikacija z določenim zunanjim panteonom ni dokazana.
  5. »Rusiči« je poimenovanje pripovedovalčeve skupnosti, ne dovoljenje za enačenje z današnjimi narodi.
  6. Trditev o zemlji, kjer je bila prelita kri, je govorniški oziroma politični motiv besedila, ne pravni ali zgodovinski dokaz o ozemlju.
  7. Zveza o polnih ustih v ruskem razlagalnem besedilu ne pove zanesljivo, kaj naj se vanje natlači. Dopolnila, na primer »zemljo«, ne vnašamo.
  8. »Moč bogov« ostaja verska govorica pripovedi in ne pričevanje o preverjenem dogodku.
  9. M vsebuje dodatek vražeskь po besedi »ogenj«, ki po Tvorogovu v Ž manjka; Gnatjuk sledi branju »sovražni ogenj«.
  10. »Akinak« je ohranjena vrsta kratkega meča, znana iz antične terminologije; besedilo samo ne dokazuje rabe pri določeni skupini.
  11. »Na južni strani« prevaja ruski na poludne; ne gre za določen kraj ali dokazljivo bitko.
  12. Neposredni bojni pozivi so predstavljeni kot zgodovinsko-besedilna vsebina, ne kot sodobno priporočilo.
  13. Tvorogovova priča Ž označuje enoto kot »Druga, lice«; v izdaji S. Lesnega ustreza D7, lice.
  14. Stanje: dokončana primerjava interpretativnega prevoda in zabeleženih variant, ne dokazana avtentičnost.

Ploščica 18-A — Ptica Sva, Vendi in svetišča

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се б то зряшете обесва да имете Птыцю тую на челе вашем, а та венде вы до вытеженстве надо врзе, се бо ях ины Сва, а таможде сен одержешет. И ту крсоушесе пред ны а влеце свиетаме до себе. И таква бяшете во инь часо яко руште идяше со вендема, и тые хотяе унесте бозе свы до море и тамо угнездесеша. И се градия пмлоиа и бястше таможде многа зодьша яко соуте богансте, и та пмолия украсены соуте злтем и србрем, и многая о се дрвени бзе пощаше удещете ускуси. И та о се виедома иным, и такожде тыа зрящеше а задеща на тоа и парещеша овы, и таможде не имящи родице нашие покоетесе. Ораби ходящеше до те а трзяшеше на трзещах о богъствы та, и таможде оушедше, отрце одерене дашейсе. И та земе повиедаеще мрзьсте пре и злыа оуживе. Се б то мы одендеша о горех Карпенстех до Кыа и тамо бяхом такожде вряждене о злех язецех. Се бо пояхом яко сьмы русе о славнех днех сех, а имиемо спевы тыа од оце нашие о краснем житъбе во ступиях а о славие оцев. Се бо виеводо Бобриеце ведштей русе до Голыне по смрте обртяць чин Пероунь, и хрябре гординство то не запомыньмо о вежде. А якожде есьме сыни оцев наших, ди имиемо любве до памяте иех, а рцехом о не, якожде бяше оны сылоу нашеу. А сыла та иде до ны од иех, жниу ле вениемо але виену тягнехом. Рцехом есьме

Slovenski prevod

[01] Ozrite se naokrog in pred seboj boste videli tisto Ptico. Vodila vas bo k zmagam nad sovražniki, saj tam, kamor nas vodi Sva, prihaja zmaga. [02] Pred nami se razkazuje in nas s svojo svetlobo vleče k sebi. [03] Tako je bilo tudi nekoč, ko so Rusi odšli z Vendi: hoteli so svoje bogove odnesti k morju in se tam naselili. [04] Postavili so svetišča in molilnice; tam je bilo veliko bogastva, svetišča so bila okrašena z zlatom in srebrom, številne podobe čaščenih lesenih bogov pa so bile spretno izdelane. [05] To so izvedeli drugi narodi. Opazovali so, jim zavidali in se z njimi vojskovali, tako da naši sorodniki tam niso imeli miru. [06] K njim so prihajali Arabci in na trgih pridobivali bogastvo. Tam so se oni ustalili in postali nesvobodni.

[07] Ta dežela je spoznala gnusobo vojn in hudega življenja. [08] Mi pa smo odšli iz Karpatskih gora h Kiju, toda tudi tam smo bili v sovraštvu z zlobnimi ljudstvi. [09] Mi smo Rusi in pojemo o slavnih dneh. Te pesmi imamo od svojih očetov: o lepem življenju v stepah in o njihovi slavi. [10] Pojemo tudi o tem, kako je vojvoda Bobrec vodil Ruse na Golun in po smrti dobil Perunov čin. [11] Tega pogumnega junaštva ne bomo nikoli pozabili, saj smo sinovi svojih očetov in ljubimo spomin nanje. [12] Govorimo, da so oni naša moč in da od njih prihaja k nam. [13] Ko žanjemo njive ali vežemo snope, govorimo o tistih, ki skrbijo za nas.

[14] Zdaj, ko nimamo molilnic, se k njim obračamo pri hladnih izvirih, kjer teče živa voda; tam je čarobna moč in tja se ne približajo plenilski volkovi.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Tiskani strani 132 in 133; ploščica 18-A je v Gnatjukovi izdaji v celoti na eni strani interpretativnega prevoda.
  2. Ž označuje besedilo kot »18, lice«; Tvorogov ugotavlja razliko Ž se bo ... i noi proti M se bo jah iny. Ne gre za zanesljivo berljivo isto slovnično zvezo.
  3. M ima pred besedilom pripombo, da začetek manjka, medtem ko Ž te oznake nima. Zato je začetni nagovor morda fragmentaren.
  4. »Ptica« je simbol v besedilu; povezanost s Sva oziroma Materjo Sva ni dokaz o kultni praksi.
  5. »Rusi« in »Vendi« sta besedilni poimenovanji; iz tega ni mogoče neposredno sklepati na sodobno etnično identiteto.
  6. »Odšli z Vendi« je vsebinsko precej odprta zveza; iz nje ne sklepamo o dokazani selitvi.
  7. Leseni bogovi lahko pomenijo podobe oziroma kipe; prevod ohranja semantično možnost.
  8. Zlato in srebro sta del pripovednega opisa svetišč, ne arheološko potrjena evidenca.
  9. Zaimek »oni« v odlomku o Arabcih ima nejasnega predhodnika. Gnatjuk v oklepaju predlaga Vende, zato to identifikacijo ohranjamo samo v opombi.
  10. Zveza »postali nesvobodni« ne pove zanesljivo, kdo jih je zasužnjil ali v kakšnih razmerah.
  11. Kijevo ime je besedilni motiv, ne zanesljiva datacija ali provenienca.
  12. Ime vojvode Bobrec je transliteracija Gnatjukovega Бобрец; drugačne poznejše zgodovinske povezave niso dokazane.
  13. »Perunov čin« je formulacija razlagalnega prevoda, ne potrjen opis zgodovinske ustanove.
  14. Golun je težavno krajevno ime; ne enačimo ga brez dokazov s točno sodobno lokacijo.
  15. »Živa voda« in odsotnost volkov sta religiozno-poetični podobi.
  16. Gnatjukova oblika »Ara[b]ci« ni dokaz za kronološko ali zgodovinsko določljiv arabski obisk.
  17. Trditve o bogastvu svetišč in vojnah niso neodvisno potrjene.
  18. Besedilo je v izdaji S. Lesnega objavljeno pod številko 8, lice; njegova izdaja ne ustvari neodvisnega starodavnega izvirnika.

Ploščica 18-B — Aldoreh in spopadi ob morju

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
о тиех, якови гобзяхуть о ны. Се не имяхом молбитце и ряхом отва опре студниеа родници, идеже вода живя тече и тамо волба ие, и влци хицне не ходяшеть о теа. Се Олдореху часе воспоминьемо, и тые се зва жрвець, яква не име радехом. Обзтепен есь а словесо не држещеть, и красене наша бере нагло хитша я. И та овездева межде ны распре о битисе за годиу, и то пжежихом, а бысте по годи. А тоиа веце правихомьсе од роды и кнезе, и се княз бя Бръвлень, яковыжде оборе елане у бренгы морсти. О пре идьмо на заженть тоу, и тамо рияхом скотиа и скуфе диеяхом по пасете скотиа во степнех, себто буде о ны. И таква грецкольне седнеша по новие и грендиша грды и злобясе на ны. О тем часе идяхом до полночие а тамо быхом двасты лента, и тамо сьме иесе соуте од час теиех до нинья. И днесе имяхом ина князе Брьвленя правнуце о дяды свое, и тое рече идяшете до полоудне на грецъкольне. Грецъ бо междоу еланеоу племе себетно, а трзе имяй о ны во стенпиех о скоть нашоу, а хочя берате она задаре. И то имяхом она стрщете о новие до мория а гонете до сва краие, якожде руська земе иесе, а руська крев о та земе сен лияшещете до поде, и та пияше кревь нашю. На ны надежете има бенте, и ту бранихом о всиа дне якову трмемхом.

Slovenski prevod

[01] Spomnimo se Aldorehovih časov. Imenovali so ga Lažnivec; takšnega človeka ne priporočamo. [02] Bil je brez časti, ni držal besede in je na silo ugrabil naše lepotice. [03] Zato so med nami nastali spori: ali naj se skupaj z Goti bojujemo? [04] Preživeli smo tiste čase, kakor tudi Goti. [05] V tistih stoletjih so se upravljali rodovi in knezi. [06] Imeli smo kneza Borovlenja, ki je na morskih obalah premagal Helene. [07] Po vojni smo odšli tja živet, redili živino in črede ovac ter jih pasli v stepah, ki so bile naše. [08] Toda Grkolanj se je znova naselila tam, postavljala mesta in do nas gojila sovraštvo. [09] Tedaj smo odšli na sever in tam ostali dvesto let. Od takrat tam prebivamo vse do danes.

[10] Danes imamo drugega kneza Borovlenja, pravnuka svojega deda, in ta nas poziva, naj gremo na jug proti Grkolanji. [11] Grki so namreč med Heleni samosvoje pleme; z nami v stepah trgujejo za našo živino in jo hočejo dobivati zastonj. [12] Znova jih moramo potisniti v morje in pregnati v njihove dežele, kajti tu je ruska zemlja. [13] Na tej zemlji se je prelila ruska kri in zemlja je vpila našo kri. [14] Samo vanjo polagamo upanje; vse dni jo branimo in ohranjamo.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Vir: tiskani strani 134 in 135 Gnatjuk 2011; enota 18-B je v Ž označena »hrbtna stran«.
  2. Aldoreh je ime iz Gnatjukovega ruskega razlagalnega besedila; Tvorogov prepisuje sorodno obliko oldorehu.
  3. »Lažnivec« je besedilni vzdevek in ni dokaz, da je tak človek dejansko obstajal.
  4. Tvorogov zabeleži razliko Ž raspre zagodiu in M raspre o bitise zagodiu; zato je zveza o skupnem boju z Goti razlagalno negotova.
  5. Gnatjukova opomba 73 zgodovinsko umešča spor, vendar besedilo tega ne dokazuje; datacije ne vnašamo v prevod.
  6. Stavek o tem, kaj je bilo »preživeto« in kaj se navezuje na Gote, je slovnično nestabilen; P2 to označi namesto samovoljne določitve razmerja.
  7. Borovlenj je transliteracija Боровлень, identifikacija s posameznimi osebami iz drugih virov ni dokazana.
  8. »Helen[i]« so poimenovanje pripovedovalca; natančna opredelitev ni odvisna od Gnatjukove opombe 74.
  9. Gnatjukova opomba 74 ponuja primerjavo z legendo o knezu Bravlinu in pohodu na Surož; njena zgodovinska identifikacija ni neposredno podprta s tem prepisom.
  10. »Grkolanj« ohranja posebno ime Греколань; ne zamenjujemo ga samodejno z današnjo Grčijo.
  11. »Dvesto let« je število v pripovedi; ni neodvisno določen časovni interval.
  12. »Drugi Borovlenj, pravnuk« je način, kako Gnatjuk razume rodoslovno zvezo; zgodovinsko sorodstvo ni potrjeno.
  13. Gnatjukova opomba 75 predlaga datacijo okoli leta 880, vendar ne predstavlja samostojne datacije besedila.
  14. »Grki med Heleni« se lahko zdi podvajanje; prevod ohranja razlikovanje iz razlagalnega vira.
  15. Trditev, da trgovci hočejo živino zastonj, je perspektiva pripovedovalca.
  16. »Ruska zemlja« in »ruska kri« sta politični in čustveni formulaciji besedila, ne dokaz današnjih ozemeljskih zahtev.
  17. »Potisniti v morje« je vojniški poziv v citiranem besedilu, ne sodobno priporočilo.
  18. Priča Ž in M nista neodvisna avtentična lesena izvirnika; tekstnokritično primerjavo omejuje ohranjeno gradivo.

Ploščica 19 — Ognjena kača v Navi in Bospor

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо видех сен в Нави: а ту огневы (о)блаце, изыдеть од оне змие чюдень и отоце земе, и течяшеть крв из не и той лизя ю. И се придеть моуже сылен и розтрише змие на двы и ста два. И розтрищеть еше - и ста чтьвыри. И се муж вопишете бозием о допомоще. И тые идяшуть на комониех од сварзе и тоие змие оубиють, се бо те сыла несть людьва небоше чрниа есь. И се бо змие соуте выръи идуши од полудене себто Боспыру. Забы тои яква дяде нашие ратиема одтрщаше, и се хотяшуть грце отоцете земе нашю. И ту не дахом, якожде соуте нашие, а не опоустем истваре та змие погыбеле на ны. Имяхом сен прате и животи положеете за земе нашию. И та тягне бо од ны до поляне и дреговице, и русе стяжоуть до море и горе до ступе поледне, и се русе соуте, и од роусе токмо имяхом допомоще, якожде Дажбы внуце соуте. Молихомъ Патаре Дяие, яко той изведе огнь, и ждеть Матырь Сва Слава пр(и)несеть на крыдлиех све праоцем нашием. И ту пиеснема поемь одле къстрыбице вечерне, иежды повиехомъ старе словы славе нашеа о свенте Седьмице риекы нашие, иждехомъ грады оце наше имах бяше. И тоу земе опоустишя до земе ине идъшя, идеже сме хом о часы ты держеве. И се за древлесть имяхом Кълоупе нашиа и грады и селы и огнище о земие оурвятосье. Се б то оумьемо телесы и душие нашы, да имяхом щасте русе Кълуне, ежде сыльна бяшещеть и на врзе страху изумете наведе... Се убо од Кысень овны ходяе таможды, и та земе есь о день тоие хоиждена од ны... Оны же творящуть ина, абысте ны од старедавнесте ны одсрящете. И то зрим и ренку держаще на вы, абысте виедели, яко зурен день иде а крве хочеть. И ту пролиехом на земие све русу... Се руса грда камение вопищуть о ны, и се хом имамы гренсте и сряте до смрте... Потще сынеме а оумре за не...

Slovenski prevod

[01] V Navi sem zagledal sanje: ognjeni oblak, iz katerega je prišla strašna Kača. [02] Objela je zemljo, iz nje je tekla kri in Kača jo je lizala. [03] Nato je prišel mogočen Mož in Kačo razsekal na dvoje, tako da sta nastali dve. Še enkrat jo je razsekal in nastale so štiri. [04] Tedaj je Mož zaklical bogovom na pomoč. Na konjih so prišli iz Svarge in Kačo ubili, kajti ta sila ni bila človeška, temveč črna. [05] Ta Kača, pravi pripoved, pomeni sovražnike, ki prihajajo z juga, z območja Bospora. [06] Pozabili so, kako so jih naši dedi premagovali s svojimi četami, in zdaj hočejo Grki zasesti našo zemljo. [07] Mi jim je ne bomo dali, saj je naša, in ne bomo pustili, da bi nas uničila ta pošast — Kača. [08] Boriti se moramo in za svojo zemljo položiti življenje.

[09] Ta zemlja se razteza od nas do Poljanov in Dregovičev. Rusi segajo do morja in gora ter južnih step; to je Rus. [10] Pomoč smo imeli samo od Rusov, saj smo Dažbogovi vnuki. [11] Molimo k Paterju Diju, kajti on ustvarja ogenj, ki ga je Mati Sva-Slava na krilih prinesla našim praočetom. [12] Ob večernih ognjiščih pojemo pesmi in pripovedujemo stara izročila o svoji slavi: o svetem Sedmerečju, kjer so naši očetje imeli mesta. [13] To deželo so zapustili in odšli v drugo, kjer so takrat ustvarili državo. [14] V davnini so ustvarili naš Kolun, mesta, vasi ter ognjišča in zemljanke. [15] Umijmo svoja telesa in duše, da bi bili srečni kakor v ruskem Kolunu, ki je bil močan in je sovražnikom znal vzbujati strah. [16] Od Kisekovih časov se tam pasejo ovce in od takrat hodimo po tej zemlji.

[17] Grki pa skušajo storiti vse, da bi nas odtrgali od naše davnine. [18] To vidimo in smo pripravljeni, da bi vedeli: bliža se silovit dan obračuna, žejen krvi, ki jo bomo prelili za rusko zemljo. [19] V ruskih mestih kamni vpijejo k nam, zato moramo iti in se bojevati do smrti za rusko zemljo, se imeti za njene sinove in zanjo umreti …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Gnatjuk 2011: str. 136/138 prepis, 137 in vrh 139 ruski razlagalni prevod. Ploščica 20 se začne še na str. 139, ni del ploščice 19.
  2. Za ploščico 19 Tvorogov objavlja ohranjeni prepis, ne navaja vzporedne objave v Žar-ptici; primerjava z Ž ni izvedljiva.
  3. »Nav« in »Svarga« sta notranji verski pojmovanji pripovedi in nista zgodovinsko preverjeni krajevni oznaki.
  4. Ognjeni oblak, razsekanje Kače na dve in štiri in prihod bogov so mitološko-apokaliptične podobe.
  5. Osebek »Kača« je v izviru obravnavan kot poosebitev sovražnikov, ne zoološka trditev.
  6. Tvorogov prepisuje težavno zvezo bospъru zboitoi; Gnatjuk jo razume kot »Bospor«. Geografska in slovnična razlaga nista zanesljivi.
  7. »Grki« in imenovanje sovražnikov sta perspektiva pripovedovalca; nista neposreden dokument o zgodovinskem spopadu.
  8. »Poljani«, »Dregoviči« in »Rusi« so etnonimi v besedilu; navedene meje niso dokaz sodobne pripadnosti ozemelj.
  9. V izviru se pojavi dažboi vnuce, zato je ohranjen izraz »Dažbogovi vnuki«.
  10. »Pater Dij« je poskus ohranitve izrazja Gnatjukove razlage Патеру Дыю, ne dokaz enoznačne identitete z drugimi bogovi.
  11. »Mati Sva-Slava« je poimenovanje ptice/božanske figure v pripovedi; razlago njene funkcije puščamo odprto.
  12. »Sveto Sedmerečje« je pripovedno zemljepisno ime, ne dokaz določene migracije.
  13. »Kolun« oziroma »Golun« je različica krajevnega imena; identifikacija s sodobnim arheološkim najdiščem ni potrjena.
  14. Gnatjukova opomba 76 navaja daljšo hipotezo o mestu Kolun in Herodotovih opisih, vendar ni del besedila ploščice in ne potrjuje njegove datacije.
  15. Stavek o Kisekovih ovcah je kronološko nejasen; ohranjeno je besedilo Gnatjukove razlage.
  16. Gnatjuk v zadnjem odstavku vsebuje oklepaj »(v pripravljenosti iti)« in nejasno besedo вы; navedena interpretacija ni neodvisno potrjena.
  17. »Kamni vpijejo« je pesniška figura, ne opis naravnega dogodka.
  18. Vojniški pozivi in zahteve po smrti so govor pripovedovalca, ne sodobno politično ali moralno priporočilo.
  19. Navidezna geografska povezanost vseh imen ni dokaz dejanske selitve.
  20. Vir je sodobna interpretacija spornega besedila, ne dostopen izvirni leseni predmet.

Ploščica 20 — Poškodovani odlomki (22 fragmentov)

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
...ро по све такожде идше, птыцию комоньствы ставяяша а врзе тую крыд...ма закроваста а главоу бияй... зни...щасть бяша тоие комоньце. А ум истягнув о врезаша ренди сече а то ведша колем пару... ...ехом такожде дсяте, абы хочсте досталве побиеды н... онеж ищете ова, яко сва имехом, а ту бо дне жриахом, яко овча биегоуша пред н... ...ства съте у сурьме родице, десент сент ляты скотия пасехом о къете роем. А грыце наше житва обереста а мене на сва дыба благоденте а... Бо Влесо научай земе ряти пращури, такожде деиа...тому врземо до (о)гнища трыы а клевчи, Влеса славити... Трикрате Русь погибнебиа встане... Иегунштие доцелешаю нас од Иньске отрещася а нын... зде се и... ко востате има се крате... Тако стара пря озникне а тако имяхом трват... Многая племены идъшя до степны наши. Од стрелы не видай суне...Русь есь един...вописяше за сварзе о помоще божеск...гряхате мечи не сленкайте гласе...иа...к... А нестане иедин ден...испрягоша оце сыл...ва о вшек ми... Рецеху оны детем: безте до куче а та...ако боде злая час по...а...ерва. Почяхом гради окреняте а кромех бо тои не имяхом...лот... с ту жь не пьмемо по... А ту Впаруна приде а сей веръже на о...н...а... Ту бо слва влика, а ту вещашие Матырь (С)ва крыдлема бияшь...ко... Тако врази тьекоша од ны...оие мужи суте просте...а...лвы не гобзящуться г...иа

Slovenski prevod

[01] Za Sva smo šli tudi mi. Konjenico smo postavili v obliko »Ptice«; s »krili« je prekrila sovražnike, z »glavo« pa … Del sovražnikov je ta konjenica uničila.

[02] Zbrali smo misli, v vrstah vdrli v boj in začeli sovražnike obkrožati v Perunov krog.

[03] Tako bi morali ravnati tudi zdaj, če hočemo zmagati.

[04] … Postali so razvajeni, mi pa smo vzeli, kar je naše. V tistih dneh smo jih darovali kakor ovne, ki so bežali pred nami.

[05] S Skiti in Surenžani smo sorodniki. Tisoč let pasemo živino in obdelujemo polja.

[06] Grki so naše žito jemali v zameno za svoje dobrine in takrat so bili blagoslovljeni časi.

[07] Veles je praočete naučil obdelovati zemljo, in tudi mi ravnamo tako …

[08] Zato mečemo v ognjišča zelišča in zelene veje — klečeve — ter slavimo Velesa.

[09] Trikrat je Rus propadla in znova vstala …

[10] Huni so nas hoteli odrezati od Injske dežele, mi pa smo se tedaj … uprli.

[11] Znova je vzplamtela stara vojna in dolgo trajala; številni rodovi so prihajali v naše stepe …

[12] Od puščic ni bilo videti sonca … Rus je ena …

[13] K Svargi so vpili po božji pomoči …

[14] … Ob žvenketanju mečev ni bilo slišati krikov …

[15] … Toda nekega dne bo prišel dan … Očetje so napenjali svoje moči … v vsakem trenutku …

[16] Govorili so otrokom: »Bodite skupaj, kajti prihajajo hudi časi!«

[17] Začeli so ograjevati mesta z obzidji na mejah, kajti ni bilo …

[18] … Tega ne bomo vzeli …

[19] Tedaj je prišel Vparun in se zagnal nanje …

[20] Ta slava je velika; napoveduje jo Mati Sva in udarja s krili …

[21] Sovražniki so nas zapustili …

[22] Ti možje preprosto … za slavo … ne skrbijo …

Kritične in prevajalske opombe
  1. Napis »20 (odlomki različnih ploščic)« v Gnatjukovi izdaji ni opis ene celotne ploščice. Tvorogov po Ž objavlja 22 ločenih oštevilčenih fragmentov.
  2. V M ni ohranjenega vzporednega besedila 20. Ž je edina Tvorogovova izrecno navedena objavljena priča; ni mogoče preveriti dveh vzporednih prepisov.
  3. Gnatjuk 2011, tiskane str. 138–141. Ploščica 21 se začne v spodnjem delu str. 141; noben njen stavek ni vključen.
  4. Odlomki imajo dejanske lakune in negotove meje. Tri pike (…) v prevodu pomenijo prekinitev, ne stilistične pavze ali dovoljenja za dopolnjevanje.
  5. V glavnem prevodu so odlomki razporejeni v 22 številčnih enot zaradi Tvorogovovega fragmentnega registriranja. To ne pomeni, da je Gnatjukova interpolirana proza brez težav 1:1 poravnana z vsakim fragmentom.
  6. Ž po Tvorogovu pojasnjuje, da so bili drobci domnevno najdeni pomešani med drugimi poškodovanimi gradivi; gre za trditev iz zgodbe o provenienci, ne preverjeno arheološko dokumentacijo.
  7. V prvi enoti podoba konjenice kot »Ptice«, s »krili« in »glavo«, označuje bojni red; pomen izgubljenega dela ni znan.
  8. »Perunov krog« je Gnatjukova interpretacija težavnega izraza, ne neodvisno potrjena vojaška taktika.
  9. »Darovali kakor ovne« je izraz v ruskem razlagalnem prevodu, zgodovinskih ritualov iz tega ni mogoče potrditi.
  10. »Skiti« in »Surenžani« sta besedilni oznaki, etnična identifikacija je negotova.
  11. V ruskem besedilu je »deset stotin let«, kar Gnatjuk prevede kot 1000 let; število ni zgodovinsko preverjeno.
  12. Zveza o trgovini z Grki je razlagalna rekonstrukcija v poškodovanem odlomku.
  13. »Veles je naučil praočete obdelovati zemljo« je mitska trditev besedila.
  14. »Klečeve« je izraz za obredno zelene veje; semantična in etimološka razlaga ni dokončna.
  15. »Trikrat je Rus vstala« je retorična ponovitev v viru, ne določljiva zgodovinska periodizacija.
  16. »Injska dežela« je ohranjena kot posebno ime; brez dokazov je ne enačimo z državo.
  17. »Od puščic ni bilo videti sonca« je bojna hiperbola.
  18. Zveza »prišli bodo hudi časi« ohranja sporočilo napol ohranjenega odlomka, ne rekonstruira celotnega govora.
  19. »Vparun« je ohranjen po Gnatjukovem branju; ne izenačujemo ga samodejno s Perunom.
  20. Sklepni odlomki so pretrgani in brez zanesljive povezave v neprekinjeno pripoved.
  21. Za 20 ni mogoče potrditi ne popolnosti izvornega besedila ne konkretne časovne/zemljepisne umestitve.
  22. Paket ne spreminja statusa starejših poškodovanih fragmentov F01–F04 iz skupine 5, ki ostajajo nepotrjeni.
  23. Ob uporabniški potrditvi bi bil lahko potrjen le prevod ohranjenih odlomkov z lakunami, ne domnevno celotna fizična ploščica.
  24. Za vsako od 22 enot je treba pri prihodnjih izdajah ohraniti možnost revizije, če se pojavi boljši vir; zato je tukaj status strožje označen.

Samo fragmenti; ne gre za eno neprekinjeno ploščico.

Ploščica 21 — Uničenje suroških svetišč in poziv k obrambi

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо хърбер обороншеть тую сылоу злую, обесенть опояшеньстввае имеехом. Се б то урьвы хряняшете и сень хране бозем ставиехом, и грядихомь стиене о дубие, и за освы часто по другоу стиеноу, и тамо хранихомь бозе нашиех подобы. Имяхомь мнозие храние о Новугрду на Волхъву-риеце, имяхомь о Кыеградие по боголясиех. И се имяхомь на Волыни дулебстей храние, и о Суренже на морие Сурьстием и Сынием. И се велка оуразь ие на ны, якожде хране суреньстие обыты вразема, и бози нашие о прах тщены валяхуться имуть, бо се рустичи не имуть сылы одерзете на вразе вытеньжсте. И се бо имяхомь урьвы на русицем тиелеси, и не брежихомь о томо, и тищихомьсе на храниех славите бозе, якове не приемлоуть жартве нашие, се бо оураздены суте о наше леносте. Леже птиция Матырь Сва славу жече на ны и моли насо о техма оцеву слву учешете. А то не имяхомь дерзесте стате на рате, а и мечема свема брате земе нашю од вразием отрченою. Се б то тысенц и трие сет (ляты) храниемо свенты нашя, и днесе жены нашие рекчуть, яко сьме благовие и оутратихомь розумство нашие, и семо якве овча мало передо оны, и не смиемо овлецетеся брание и мечем разете вразие нашие. Се б то Коупаль грендеть до ны и речеть ны, яко имяхом стате грде и чисты телесы и душие нашие. И то вргнехом до стопы еие се, абых сен грендл по ны и насо захрянищ, ведоущь до пре зурие. И тамо сен стахом бы до Сварзие лики, и се до сече шедше хвалихом бозе нашие о брание яко о мирны дне. И се бо Коупалиц жече ны яко достоихом се до она часа и бендиехом о славоу свою почестены и такожде со оцы сопрчастены.

Slovenski prevod

[01] Samo pogumen človek premaga tisto zlo silo, ki nas obdaja z vseh strani! [02] Mi pa smo varovali cunje in postavljali bogovom svetišča; gradili smo hrastove stene, za njimi pogosto še druge stene, in tam hranili podobe naših bogov. [03] Mnoga svetišča smo imeli v Novem gradu ob reki Volhov; imeli smo jih tudi v Kijevgradu, po gozdovih bogov, na Dulebski Voliniji ter v Surožu ob Suroškem in Sinjem morju. [04] Velika sramota je za nas, da so sovražniki porušili suroška svetišča in da naši bogovi ležijo poteptani v prah, ker Rusi nimajo moči, da bi premagali sovražnike.

[05] Oblečeni smo v cunje kakor popotnik, ki je ponoči hodil skozi gozdove in si obleko raztrgal na kose. Tudi mi, Rusiči, nosimo raztrgane obleke na svojih telesih. [06] Kljub temu si prizadevamo v svetiščih slaviti bogove; ti pa naših daritev ne sprejemajo, ker so užaljeni zaradi naše lenobe. [07] Le Ptica Mati Sva nam je prerokovala slavo in nas pozivala, naj se učimo iz slave očetov. [08] Toda premalo smo bili drzni, da bi šli v boj in z meči vzeli svojo zemljo nazaj od sovražnikov. [09] Tisoč tristo let smo varovali svoja svetišča; zdaj pa naše žene govorijo, da smo blaženi in da smo izgubili razum. [10] Pred njimi smo postali kakor majhna jagnjeta in si ne upamo nadeti oklepov niti z meči udariti po svojih sovražnikih.

[11] In glej, Kupalo prihaja k nam in pravi, da moramo postati ponosni ter čisti v duši in telesu. [12] Padli smo pred njegove noge, da bi šel z nami, nas varoval in vodil v hud boj; tam bi stopili pred Svarogovo obličje. [13] Ko bi odhajali v bitko, bi pred spopadom slavili svoje bogove kakor ob mirnih dnevih. [14] In Kupaleč nam je napovedal, da bomo dočakali ta čas, da nas bodo zaradi naše slave častili in da bomo deležni tudi slave svojih očetov.

Kritične in prevajalske opombe

Besedilo je prevod sodobnega besedilnega pričevanja. Noben spodnji odlomek sam po sebi ne potrjuje obstoja, starosti ali zgodovinske avtentičnosti domnevnih lesenih izvirnikov.

O01. Status vira: Za št. 21 Tvorogov navaja Miroljubovovo strojnopisno gradivo (M); ni znane vzporedne objave v Žar-ptici (Ž). Primerjava Ž/M zato tu ni mogoča.

O02. Meje: Zgornje besedilo se začne za naslovom »21« na tiskani strani 140/141; prejšnja, močno poškodovana enota 20 vanj ni prenesena.

O03. Izdaja: Slovenski prevod izhaja iz ruskega razlagalnega prevoda Valentina in Julije Gnatjuk, 2011, z vpogledom v njegov objavljeni prepis; ne gre za neposreden prevod preverjenega lesenega izvirnika.

O04. »Samo pogumen«: Rusko »Только храбрый« je splošna trditev, ne določena zgodovinska oseba.

O05. »Cunje«: Rusko »лохмотья« se ponavlja; ne zamenjujemo ga s posebno obredno obleko.

O06. Novo mesto ob Volhovu: »Нов-град на Волхове-реке« ni brez nadaljnjih dokazov zgodovinsko databilno sklicevanje na današnji Veliki Novgorod.

O07. Bogogozdovi: »по боголесьям« razlagamo opisno kot gozdove, povezane z bogovi; ni dokazano, da gre za uradno ime ustanove.

O08. Dulebska Volinija: poimenovanje je ohranjeno v pripovednem registru; povezovanje s sodobno geografijo ni samoumevno.

O09. Suroško in Sinje morje: dvojna oznaka sledi Gnatjukovima; nobena identifikacija ni zapisana kot zgodovinsko potrjena.

O10. »Podobe bogov«: »образы богов« pomeni upodobitve; ni nujno kipov določene arheološke vrste.

O11. Bogovi zavračajo daritve: to je pripovedovalčeva verska razlaga poraza, ne neodvisno ugotovljivo dejstvo.

O12. Mati Sva: uporabljeno je ime bitja iz besedila; ni vzpostavljena neodvisno potrjena povezava s starim izročilom.

O13. 1300 let: število je prevedeno dobesedno; kronološke rekonstrukcije izdajateljev v opombi 77 niso del besedila in imajo status hipoteze.

O14. »Blaženi«: ruski izraz »блаженные« je v očitajoči povedi dvoumen (naivni, nespametni, blaženi); prevod ohranja besedo z opombo.

O15. Kupalo/Kupaleč: Gnatjukova uporabita obe obliki; ne izenačujemo ju brez zadržka z enim zgodovinsko dokazanim kultom.

O16. Pogojnik ob Svarogu: ruske povedi preidejo v želeno/preroško ravnanje; ohranjen je pogojni ton.

O17. Besedilna gotovost: zaradi odsotnosti domnevnega lesenega predmeta ni mogoče preveriti paleografskih trditev o izvirniku.

Obseg: izbrana redakcija Gnatjuk (2011).

Ploščica 22 — Blagomir, kvasura in izročilo o rodovih

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Аще бо тен се о рцено есе, якожде квасуро одерзе о бзех, тайноу утвржяшете сурыноу. А то бо есе вжижене оутьлиение, якве имяхом сме до радгыще о бзиех. Се радовати а плясяце, вение вргоща до сварзе а спиевама слву бзием сотвъряше квасуро. Бяше бые менжо сылень о бзиех вързумлиен. А то бо то Ладо до не прихозящ а рце му вързете меды водоу а усырете е о суне, се б то суре утвържисящ. Аще оны брендете и сен претвъряшете до соурици, и тоу пыймо во славоу бозькоу. А то бо то бяше о венъце до Кие, а менж бяш оты крате вельм опозначен, о рчене оцы Благомиро, а той одрзе од сврженц поученью якожде ствъряц квасоуру ижешь рчена есе соурыня. И те б то есе во радгоще наш, се б то имиемо о всенке дене, якожь пожние соутвърихом а се оурадогощемся о то. Инь есе бо инодь якожь кый не удърже сва естьва дораз а рце безоумна, се бо тъ ие о Црнобъзе, а инь ижде име радгыць ие о Быльбзие. Такожде имяхем искашете дрзи и врзи...коваць бо мече нашия на оутвързене сылы, а се имо сылоу божденьскоу поражешете врзе нашия обополе. То б то Бъгомире оуриечень Твастырем, якожде тоие му порце о сливех, абыста она бяшет, якождь бзе ръкоше има се ихва. Се бъ то оуставе родиа о себе, якождь бзи съпричине род, а смехом о родиех тыех роди такожь, и Сварг ие оць и проча соуте сыне. А имях сен корите му такожь и мы се бо корихом родце якожь есе оць Рдоу. А ты б то роди ие сътвате о Кые до кънязе Кисте. Се бъ то годьте прие опорушетесе а Русколанию опьушеше до Кие течещете а сендетеся до земе отые. Таможде ижъдешия до пристепноу въряжьскоу и се бе браницесе од она. И такъва бяше се лиеты тысенц трисент о Кыеве-оце, трисенты о Карпанъсте животие, и тысенце о Киегрдие. Ина часте иде до Голоуне а тамо истасе, а ина о Киегрде. И перьва есе ренсколане и дрга, коие якожде сурень цтяе, по скотоу ходяеша а стадия водяеша десенте виеце о земь нашю. Се бъ то Голуне бяше град славень и тры сенте граду сылна име, а Кыеграде име менши ополоуднь десенте граде и всы, и селиа ньмногоа. Доцель бо сен быте во ступиях всеке роди, и житва се менете о полоудень, и таква грьцем ода о мень по златоу чепе и кола а ождерелья до къркоа све носице, омене о пыво выньсте о грък, а тврия овьна и омене тая. И бяще тои русие о плоудень твъряще град сылень Соуренж, яковь не сездате грьцием. А тои иего рострще и ренсе побияшете хтяше. И тому идемо до не а рстрщехом оселья грьцка. Елане бо сие соуте врзи ренскола(н)ием и врзе бозием нашием. Грецьколане соуте не бъзие потщуть и не до чловыцець, оны соуте ис каминие избрящены подобие се менжием. А наше бзие соуте выразе... А (т)акожде сме хом прящехом оды годье, ижья навльцешете на главе свы рзиа од волия а кравиа, и кожя нвлеща на череслы сва, и тако мнимете се се оустраше роуште. И тые одевлецешете сращесы сва и оголя чрьслы, идеощя до пре и преборяе. И тенькраты идехом оголены до пре а побиедехом я, яко ста грецьколан бо агць изниеждемеше сва. А тый бенде брзие у Навен од Яме, якие ждещеть жртву сву до земе, абы те пите крев го и живот го умерщвляете и тыем жыте отам.

Slovenski prevod

[01] Povedati je treba tudi, kako smo od bogov prejeli kvasuro: skrivnost pripravljanja surinje. [02] Namenjena je potešitvi žeje in prinaša nam veselje z bogovi, ko se radujemo in plešemo, mečemo vence proti Svargi in pojemo slavo bogovom, ki so ustvarili kvasuro. [03] Nekoč je živel močan mož, ki so mu bogovi dali modrost. K njemu je prišel Lado in mu naročil, naj med izlije v vodo in ga pod soncem osuri, da bo nastala surica. [04] Ko začne fermentirati, se spremeni v surico, mi pa jo pijemo v slavo bogov. To je bilo v časih pred Kijem. [05] Tisti mož je bil tedaj zelo znan in imenoval se je oče Blagomir.

[06] Od Svarge je prejel nauk, kako ustvariti kvasuro, imenovano surinja. V njej je bilo za nas veselje; pozneje, ko smo se jo naučili pripravljati, smo jo imeli vsak dan in se veselili. [07] Če kdo včasih ni znal obvladati svojega značaja in je govoril nespametno, je bilo to od Črnoboga. Kdor pa je prejel veselje, ga je prejel od Beloboga. [08] Poiskati moramo prijatelje in sovražnike, kovati meče, da okrepimo svojo moč, in z božjo pomočjo premagovati sovražnike tu in tam. [09] Tistega B(la)gomira so imenovali Stvarnik, ker so mu bogovi napovedali slavo, in ta je prišla, kakor so napovedali. [10] Za seboj je pustil rodove, kajti bogovi so postavili začetek Rodu. Tudi naši rodovi izhajajo iz tistih rodov. Svarog je oče, drugi pa sinovi.

[11] Poslušati moramo Svaroga in tudi Rodiča, ker je oče Roda. [12] Ti rodovi so obstajali od Kija do kneza Kiseka. [13] Ko je po gotski vojni vse propadlo, smo zapustili Ruskolan, odšli h Kiju in se naselili na tej zemlji. [14] Tam smo dočakali prihod Varjagov in se pred njimi branimo. [15] Od Kija-očeta je preteklo tisoč tristo let: tristo od življenja v Karpenih in tisoč od nastanka Kijevgradja. [16] Takrat je en del odšel h Golunju in tam ostal, drugi del pa v Kijevgrad. [17] Toda eni in drugi so Ruskolani: še naprej častijo Surjo, hodijo za živino in že deset stoletij vodijo črede po naši zemlji.

[18] Golunj je bil slavno mesto, ki mu je pripadalo tristo močnih mest. Kijevgrad jih je imel manj: deset mest na jugu, vasi in nekaj manjših naselij. [19] Pred tem so v stepah živeli razni rodovi in hodili na jug menjavat žito; Grkom so ga dajali za zlate verige, obroče in ogrlice, da bi jih nosili okrog vratu. [20] Od Grkov so dobivali tudi vino; redili so ovne in jih zamenjevali za drugo blago. [21] Ko so Rusi prišli na jug, so postavili mogočni Surož, kakršnega Grki ne bi mogli zgraditi. Toda Grki so ga porušili in hoteli Ruse pobiti. [22] Zato bomo šli nadnje in razdejali grške naselbine. Ti Heleni so sovražniki Ruskolanov in naših bogov. [23] Grkolani namreč ne častijo bogov niti ljudi, temveč kamnite podobe, podobne možem. Naši bogovi pa so podobe.

[24] Prav tako smo se spopadali z Goti, ki so si na glave nadevali volovske in kravje rogove, si ledja pokrili s kožami in mislili, da bodo tako prestrašili Ruse. [25] Takrat smo snemali srajce in se z razgaljenimi ledji podajali v boj ter jih premagovali. [26] Tudi tokrat bomo šli v boj proti Grkom z razgaljenimi telesi in jih premagali, kajti Grkolani so postali kakor jagnjeta: pomehkuženi. [27] Takšni hitro odidejo v Nav k Jami, ki v zemlji čaka svoje žrtve, da bi pila njihovo kri in jim vzela življenje ter z njim živela sama.

Kritične in prevajalske opombe

Besedilo je prevod sodobnega besedilnega pričevanja. Noben spodnji odlomek sam po sebi ne potrjuje obstoja, starosti ali zgodovinske avtentičnosti domnevnih lesenih izvirnikov.

O01. Status vira: Ploščica 22 se je po Tvorogovu ohranila v strojnopisnem gradivu M, brez znane vzporedne objave v Ž; različic dveh neodvisnih prič tu ni mogoče primerjati.

O02. Meje (popravljeno v P2/v2): Št. 22 se začne s prepisom na tiskani str. 144, njen ruski razlagalni prevod pa na 145; ta se nadaljuje na 147 in konča na začetku str. 149, tik pred naslovom št. 23. Prepis št. 23 se začne že na str. 148, vendar tam ne gre za ruski razlagalni prevod.

O03. Kvasura, surinja, surica: tri poimenovanja so ohranjena ločeno, čeprav jih Gnatjukova povezujeta; predlagane sestave ne predstavljamo kot recept, ki bi bil zgodovinsko preverjen.

O04. »Osuriti na soncu«: rusko »осурить его на солнце« je poseben izraz, zato mu ne pripisujemo točno določenega fermentacijskega postopka.

O05. Lado: poimenovanje sledi pripovedi; dodatna beseda »bog« je v Gnatjukovem prevodu v oklepaju in ni v glavnem slovenskem besedilu.

O06. »Ko začne fermentirati«: rusko »бродить« v tem kontekstu pomeni fermentirati (ne toplotno vreti); v glavnem prevodu je uporabljena natančnejša oblika »fermentirati«.

O07. Blagomir / B(la)gomir: izdajatelji na drugem mestu označijo negotov del imena z oklepajem; ne odpravljamo ga brez opombe.

O08. »Stvarnik«: besedilo tako poimenuje Blagomira, vendar to ni neodvisno dokazano teološko ali zgodovinsko izročilo.

O09. Črnobog in Belobog: besedilo ju uporablja v vrednostnem nasprotju; njun kultni status ni s tem dokazan.

O10. »Rodič, oče Roda«: zapisani sta dve oblikovno sorodni imeni oziroma oznaki; zveza ni nadomeščena s sodobnim družinskim drevesom.

O11. Kisek: ime sledi Gnatjukovima; ne izenačujemo ga samodejno z osebami iz drugih ploščic.

O12. Ruskolan: ohranjamo lastno poimenovanje skupnosti, ne enačimo ga s sodobno državo.

O13. Varjagi: pripovedovalec razume njihov prihod kot napad; datiranje ni dokazano.

O14. 1300 / 300 / 1000: tri števila so v besedilu; kronološko računanje v uredniški opombi 78 ostaja interpretacija Gnatjukovih.

O15. Golunj: izročilna zemljepisna oznaka; identifikacija z Gelonom ali drugo arheološko lokacijo ni bila preverjena.

O16. Tristo mest / deset mest: števila so ohranjena brez dokazne potrditve in brez pretvorbe v število današnjih naselij.

O17. Južna trgovina: navedbe o zlatih obročih, vinu in ovnih so trditve pripovedi, ne preverjeno gospodarsko poročilo.

O18. Surož: kraj je v besedilu povezan z Grki; pripovedne kronologije ne predstavljamo kot dejanske zgodovine mesta.

O19. Grkolani / Heleni / Grki: več izrazov je ohranjenih, njihove rabe niso samodejno povsem enakovredne.

O20. »Naši bogovi pa so podobe«: nenavadna nasprotna trditev je prevedena neposredno; ne dodajamo razlage o ikonah ali kipih.

O21. Gotski rogovi: bojna oprava, kakor je opisana, ni arheološko potrjena z besedilom.

O22. Razgaljena ledja: ohranjamo izraz, ne razširjamo ga v podrobno opisano taktiko.

O23. Jama in Nav: v zaključku nastopa personifikacija Jame; ne izenačujemo je brez dokazov z določeno vedijsko osebo.

O24. Nasilni motivi: navedbe o pobijanju in razdejanju izražajo govor pripovedovalca, ne uredniškega priporočila.

O25. Neberljivo mesto po »surinji«: Tvorogovov prepis št. 22 izrecno označi neberljiv del takoj za omembo »соурынiя« z »(неразборчиво. – О. Т.)«. Gnatjukov ruski razlagalni prevod je na tem mestu tekoč in razlagalen. Slovenski prevod zato sledi Gnatjukovima, vendar ne prikazuje vrzeli kot prebranega, neposredno ohranjenega izvirnika.

O26. Drugo neberljivo mesto pri prehodu od Kiseka: V Tvorogovovem prepisu je za omembo kneza Kiseka zabeležena negotovost »(? неразборчиво, – О. Т.)«. Sosednja [12]–[14] sledijo Gnatjukovi moderni razlagi; zanesljivosti domnevnega starejšega niza ne podedujejo.

O27. Sklepno ime Jama in skladenjska negotovost: Gnatjukov ruski prevod pri Jami vsebuje oblikovno neujemanje svojilno/samostalniških in odnosnih oblik (»Ямы, который ...«). Slovenski [27] ohranja pripovedno personifikacijo brez sklepa o zanesljivi identifikaciji lika ali zanesljivi smeri prehoda v Nav.

Obseg: izbrana redakcija Gnatjuk (2011).

Ploščica 23 — Novojari, spopadi in obramba zemlje

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се б то новьяре иде одо стареа, ижде бяша о таква русече. А се иде до пълдне и тамо гряшете о стоупех десенте виецы. Та б то есе тажде русе избряшеть кнезы свы и тоиа од роды свы, и роды доботша о племе - коиждиему кнезы свы. А о кнезы издиеше кнезе старыша, и той есе вутец о прия. И такова живете во земе теия, долы врязе придоша на ны и тамо избияе оны. И се грътколане идшыя о земе тоиа и седнешеся оние и не деба о русе. Се б то русе измечися и налиезе на тъиеи, и одтрще оны до сва брезе морьсте. Се бо гърецколане поведшя рате свы о жлзна бръние оцрчена, и бя сече тамо велыка. И гряшуть враны о ядь менжескоу, иже врждена есе до полие, а пияйше очесы охва. Гряхоуть врны о бряшныа велька, гряхоуть ста о пелы тая, и тамождь иесе очесы гръцкия и очесы руште не тргая. Там бо значщтоу имяхом яко бзе не волящыя русе о гынуте. И тамождь се перещеть Суне з Миесещем о тоиа земе, и Неба сен перещеть о кмъть, абыа земе тая не подленгла до роуце еланьсте а пърыла руською. И таможде сен плачеть матка о деще своя, яковы врзиеша креве о кмъть тоую, и та кмъте сташеть рускеу. Новаярь бяшеть тамо до днесе, и земе тая пребенде нашя о мече креве врзещень о ту. И такожде елане рекоста о кнезе старше нашие и повясть му, якоже не хче до земе не(вья)ровь ходете ниже отроце бряте, а леньбо име брезе морьсте про сва. То имяхом оуказицю на день нашь, якоже праоце нашя умерше о кмъть и не взяшъ вразе нашя земе. Се б то и днесе имиемо оуказицю якоже никий то береть. Се бъ то Германьрех иде о полноще до ны, а имехом сен брянете земе свы, тако ите на ны, се бъ годытшя земь ие нашя. А ту Билогоре сехом, усяхом коще свы а кръве своу полляхом, и та есе о ны. Се бо вречеть птиция Матер Сва о ны а славу риечеть. Яхом бо сьме о ту мече нашия а идехом до свенты о поля: одразиехом врзи полнощния, а одврзещем врзе полуденья, а течехом на врзе сходныи. А бехом повенжды руште грмицы, якожь оце нашиего сыны а Дажьба вн(у)цье, се бъ то Сварець укаже намо камо гренсте обы сва. И тоие Германьрех одейде до полуноще, а еланште о полудене, и такмо обериехом земе нашю до коупице, и не даяхом о сынь бо ценже, небощеть о сыне своя. Се бо идеть о ступы нашя велице множества родоу иниех, а не иимяхом бяшете о мырна, небождлехом о помуце, та бо та ие у мысце нашя а о концие мече, а тьыма сечехом врзе. Се врчеть птиция Матре Сва о ны, абыхом се мы взденлы мече сва на захите своу а иею. Се бие крыдлиема о земе и прах одтрезе до сврзе, а се бо врзех о земе, а се бие о нь, яко страшее за ны. И ту одрзехом оугоржехом яко кречеть, се бо кренчь тоие ие до сердиа нашя. А то имяхом ведете яко суре пияше, до сече грендехом и тамо одржехом пытву иню о бозех ствардженою, и та будеть намо яко вода жива о послиеде о часе трзне вликеа, якова есе о всиа, ижде умере о земе своя. Се бо Сваржець зряй о ны од сврзе своя чюдныя, а зряше рате нашя личе она а прсте енима, овжде не имай досыте, а то личеть иенже прсте о нозе свы. А виесть Праштырь наше, яко сме сыла влика, а не може одоляшете ны вразе нашя. А се бо потцехом (о) овы а жденехом ие, докенде оны подяшуть о земе а зденхнешеть о Маре и Морь ю вездьме. Се бо риечехом о серде нашя, якожде не вратехомсе до огнищы свы, докеньже аще вразе искашуть, и не врзехом сен телесы нашя, аще врзе яшуть земы нашя, а рчехом о сема, якожде бзе нашя гонзяхуть ие. Се то убие члюсны сва, радие яхомь децькы до копиех, яко се вратешете заде своя врзем. Се болядвы нашя одврзиехом и тлцехомь земе нашя до не, абы удрзешете овие аждь до смертена часа, а Марию зряте дящете, се бо Мора одстоуписе я одрече: не имяхом сыла туа, абесте одерзиела витезе руште. И такожде слва потече до сварзе, и тамо бзе речуть якожде хоробре сте, русе, а имяхом мясты про вы подель бзе Перуне а Дажьба оца вашя.

Slovenski prevod

[01] Novojari izhajajo iz starega rodu in so prav tako Rusiči. [02] Prišli so na jug in tam deset stoletij hodili s čredami po stepah. [03] Tudi oni so Rusi; iz svojih rodov so izbirali kneze, rodovi pa so skrbeli za pleme: vsak rod je imel svojega izbranega kneza. [04] Knezi so nato izbrali glavnega kneza, ki je bil med vojno vojskovodja. [05] Tako so živeli na tisti zemlji, dokler niso prišli sovražniki in jih premagali. [06] Tedaj je Grkolanija prišla na tisto zemljo in se tam naselila; za Rus pa ji ni bilo mar. [07] Rusi so prijeli za meče, napadli Grkolane in jih potisnili k morski obali. [08] Grkolanija je nato povedla svoje čete v železnih oklepih in vnela se je velika bitka.

[09] Nad možmi, padlimi na polju, so krakali krokarji in jim kljuvali oči. Krokarsko krakanje ob gostiji se je razlegalo čez vse polje. [10] Kljunili so grške oči, ruskih pa se niso dotaknili; Rusi so bili zaščiteni, ker bogovi niso želeli njihove pogube. [11] Tam sta se za tisto zemljo bojevala Sonce in Mesec, nebo pa se je bojevalo za polja, da ne bi prišla pod helensko roko, temveč ostala ruska. [12] Tam mati joče za svojimi otroki, ki so za tiste njive prelili kri; in njive so postale ruske. [13] Novojari tam prebivajo še danes in zemlja bo ostala naša, pridobljena z meči in prepojena s krvjo.

[14] Heleni so govorili z našim vrhovnim knezom in ga prepričevali, da ne želijo priti v deželo Novojarov, ne jemati sužnjev, temveč le imeti morsko obrežje. [15] To je zapoved za današnji dan: spominjati se, kako so naši praočetje umirali za polja, vendar sovražniki niso vzeli naše zemlje. [16] Po tej zapovedi tudi danes nihče ne bo vzel naše zemlje. [17] Germanareh je prišel nad nas s severa in morali smo braniti svojo zemljo ter iti nadnje. [18] Gotska zemlja je zdaj naša. Na Belogorju smo se utrdili, posejali vanj svoje kosti in ga napojili s svojo krvjo — zdaj je naše! [19] Ptica Mati Sva nas kliče in nam napoveduje slavo. [20] Vzamemo meče in ob jutranjem svitu odidemo na polje: odbijemo sovražnike s severa, spopademo se z južnimi in krenemo nad vzhodne.

[21] Ruse bodo vodili Gromovniki, ker smo sinovi našega očeta Peruna in vnuki Dažboga; Svarog nam bo pokazal, kam naj gremo. [22] Germanareh je odšel na sever, Heleni pa na jug; tako smo svojo zemljo združili in je ne bomo dali tujim sinovom, ampak le svojim. [23] V naše stepe prihaja mnogo drugih rodov. Z njimi nismo imeli miru in nismo potrebovali nikogaršnje pomoči, saj je naša pomoč v mišicah in konicah mečev, s katerimi premagujemo sovražnike. [24] Mati Sva nam govori, naj dvignemo meče v svojo in njeno obrambo. S krili bije ob tla, da se prah vzdiguje proti Svargi; spušča se na zemljo in se po njej premetava, ker se boji za nas. [25] Poslušati moramo njen klic in storiti, kakor nas poziva, kajti ta klic je v našem srcu.

[26] Vedeli smo, kako piti surjo in oditi v boj; tam bomo prejeli drugo pijačo, ki so jo pripravili bogovi. [27] Ta nam bo kakor živa voda ob zadnji uri velike trizne, namenjene vsem, ki so umrli za svojo zemljo. [28] Svarožec gleda na nas iz svoje čudovite Svarge. Ko vidi naše čete, jih prešteva na prste; ko prstov na rokah zmanjka, šteje še po prstih na nogah. [29] Naš praoče spozna, da smo velika sila in da nas sovražnik ne bo mogel premagati.

Kritične in prevajalske opombe

Besedilo je prevod sodobnega besedilnega pričevanja. Noben spodnji odlomek sam po sebi ne potrjuje obstoja, starosti ali zgodovinske avtentičnosti domnevnih lesenih izvirnikov.

O01. Status vira: Tvorogov ploščico 23 uvršča v Miroljubovov strojnopisni sklop; znane vzporedne objave v Ž ni. Zato ni neodvisne primerjave Ž/M.

O02. Meja v izdaji Gnatjuk 2011: Prepis št. 23 se začne na tiskani strani 148 in nadaljuje na 150; ruski razlagalni prevod se začne na 149 in zaključi na 151. Prepis 24-A se začne na 152. Fizične strani s prepisom in modernim razlagalnim prevodom se ne smejo zamenjevati.

O03. Novojari: lastno poimenovanje prevajamo z zapisom Novojari; morebitna etimologija ali istovetenje z drugače imenovanimi skupinami je odprto.

O04. Rusiči, Rusi, Rus: izraze prevajamo skladno s pripovednim izvirnikom, ne enačimo jih s sodobno narodnostno ali državno identiteto.

O05. Volitve knezov: opis je trditev pripovedovalca in ni neodvisen dokaz zgodnje politične ureditve.

O06. »Najstarejši knez«: Gnatjukova uporabita »старшего князя«; bolj nevtralna je tudi možnost »višjega/glavnega kneza«.

O07. Grkolanija: poseben izraz iz pripovedi; v glavnem besedilu se izmenjuje z »Heleni« in »Grkolani«, kar ne dokazuje treh različnih političnih entitet.

O08. Krokarji in oči: pripoved uporablja simbolno razlikovanje med grškimi in ruskimi padlimi; ni opis, preverjen z zunanjimi pričevanji.

O09. Sonce, Mesec in nebo: poosebljeni kozmični motivi so ohranjeni brez zgodovinske konkretizacije.

O10. »Njive/polja«: rusko »угодья« označuje uporabno zemljišče ali posest; ne gre nujno samo za orne njive.

O11. »Danes«: notranji sedanjik pripovedi ni datiran.

O12. Heleni in sužnji: izjava o ozemeljskih namerah Helenov je navedena kot govor nasprotne strani v besedilu, ne kot zgodovinsko izpričan sporazum.

O13. Germanareh: podobnost z zgodovinskim gotskim kraljem Ermanarikom ni zadosten dokaz za datacijo vseh opisanih dogodkov.

O14. Belogorje: zemljepisne umestitve ne moremo potrditi samo na podlagi tega besedila.

O15. Zemlja »naša«: izjava je govor pripovedovalca, ne sodobna teritorialna trditev.

O16. Gromovniki: posebna oznaka vodnikov/bojevnikov iz besedila; ni potrjeno ime zgodovinske vojaške enote.

O17. Perun / Dažbog: sorodstveno poimenovanje »sinovi« in »vnuki« je religiozna formula.

O18. Mati Sva: pripovedno bitje je tudi tu čustveno poosebljeno; opis kril ni paleografski dokaz.

O19. Surja: pijača je poimenovana v besedilu; ne zamenjamo je z natančno določeno sodobno alkoholno pijačo.

O20. Trizna: izraz za pogrebno spominsko slovesnost; v pripovedi je njegova oblika mitska.

O21. Svarožec: rusko »Сварожец« je ohranjeno kot posebno poimenovanje, ne avtomatsko zamenjano s Svarogom.

O22. Štetje vojske na prste: podoba je literarna; ne pomeni dejanskega zgodovinskega popisa.

O23. Konec izbrane izdaje: V Gnatjukovem ruskem razlagalnem prevodu št. 23 se besedilo konča za besedami »ne bo mogel premagati« na str. 151, naslednja enota 24-A pa se začne na str. 152/153. To ni enako trditvi, da Tvorogovov prepis št. 23 na istem mestu že preneha (glej O27).

O24. Avtentičnost: uredniška kvaliteta prevoda ne dokazuje, da je obstajal pripisani leseni izvirnik.

O25. Poškodovano mesto pri odzivu Rusov: Tvorogov pri prepisu št. 23 za izrazom o Rusih, ki primejo za orožje, označuje del kot »неразборчиво« (neberljivo). Slovenski [07] je tekoča razlagalna različica po Gnatjukovima; njena skladenjsko popravljena oblika ne zapolnjuje dokazano manjkajočega starejšega besedila.

O26. Nejasna črka v govorjenju Helenov: Tvorogov zabeleži neberljivo črko v zvezi, ki se nanaša na namere Helenov glede prihoda na zemljo Novojarov. [14] sledi tekočemu razlagalnemu prevodu Gnatjukovih, zato ne razglašamo vseh prvotnih oblik za zanesljivo razbrane.

O27. Obsežnejša priča M kot izbrana izdaja: Tvorogov pod oznako »Дощечка 23« po stavku o veliki sili in nezmožnosti sovražnikove zmage objavlja še nadaljnje besedilo, vse do oznake »Дощечка 25«. Gnatjukova svoj razlagalni prevod ploščice 23 zaključita na tiskani str. 151, ločeno 24-A pa začneta na 152. Paket zato prevaja vseh 29 enot opredeljene št. 23 v izdaji Gnatjuk 2011, ne pa vsega nadaljevanja, ki je pri Tvorogovu objavljeno pod št. 23. Dokler morebitni dodatni odlomki niso posebej obravnavani, tega prevoda ni dovoljeno označiti kot celotnega prevoda vseh variant prič M/Ž.

Obseg: izbrana redakcija Gnatjuk (2011); dodatek 23-M je ločen.

Ploščica 24-A — Dažbog, Voronežec in Anti

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
И се грядеть с сылы многая Дежбо о помоше людем свеием. И тако страхы не имь, понежды древле яко новы, о ны се пецыйсте тоие, и ряхом онием, якожде хочеть. И се ждехом по свие дне о тоием, яко имяхом... Се бо Воронзенць бя миесто о яковие усилишесе годе, а русе се бие. Теи то градо бя мало а такожде по прие тое сожегненто, и прах и пупелы тыа виетриема ростршены обасваполы, и миесто сые оставлиено. Небожь земие тая руска ие, и се не озерешетесе оние, а не забудшете ю. Там бо крв оцы нашиех сен лиляще, и такмо се мы о правие грондиехом о то. Се о Воронзенцие слава тиекошеть по русием, и тые сва розе имуты ящете о сиеми сылы имате на конещы сва одерзете я о Русе овыя. Бо сие о ренгы и руга имяшуть дате о конензы о све и огненчы слузы, о тоиа имяхом држете се ще ругу особию, да имуть ядь и пытву за часие своя до смрте и слоуджиехуть ны. Се бо многиа сленжеше косты своя о Голоние, якожде за часе Мезенмиру, тако антие сьме, имяхом учту а славоу поюще бозем, и такьвы славие сьме рчение. Николижде просяще, нижие слву рциехом. Се бо те молынь твряще, омыехомьсе тиелесы нашя и рциехом слву. Такожьде

Slovenski prevod

[01] In Dažbog prihaja z velikimi silami na pomoč svojemu ljudstvu. [02] Zato nas ni strah, kajti kakor v davnini tako tudi zdaj skrbi za nas. [03] Nanj se obračamo tako, kakor želi, in čakamo svoj dan, ko naj bi se [srečali z njim].

[…] Na tem mestu je v besedilnih pričah označeno neberljivo besedilo; njegovega obsega in vsebine ne dopolnjujemo.

[04] Voronežec je bil kraj, kjer so se naselili Goti in se bojevali z Rusi. [05] To mesto je bilo majhno; v tistih vojnah je bilo požgano do tal, pepel je veter raznesel na vse strani, kraj pa je ostal zapuščen. [06] Toda ta zemlja je ruska! Ne odrecite se ji in je ne pozabite! [07] Tam se je prelivala kri naših očetov in imamo pravico znova priti tja. [08] Iz Voronežca prihaja k Rusom slava. Zatrobijo naj v rogove in zberejo vse sile, da ga s svojimi knezi vrnejo Rusi. [09] Svojim knezom in služabnikom Ognjeboga moramo dajati rento in rugo. [10] Slednjim moramo poleg tega namenjati še posebno rugo, da bodo imeli hrano in pijačo vse do smrti ter nam služili. [11] Mnogi so položili svoje kosti pri Golunju v času Menzemira, ko smo bili Anti.

[12] Tedaj smo spoštovali bogove in jim peli slavo, zato so nas poimenovali Sloveni. [13] Od bogov nismo nikoli ničesar prosili, samo slavo smo jim oznanjali. [14] Ko smo opravljali umivanje, smo si umili telesa in prav tako izrekali slavo.

Kritične in prevajalske opombe

Gre za prevod sodobne ruske razlagalne izdaje besedila sporne avtentičnosti. Besedilni govor o bogovih, etničnih skupinah in zemlji ni neodvisen dokaz, da so se pripovedovani dogodki zgodovinsko zgodili.

O01. Obseg: Skenirana tiskana izdaja Gnatjuk 2011: prepis 24-A na 152/154, ruski razlagalni prevod na 153/155. Besedilo 24-B se začne proti koncu 154/155 in vanj ni poseženo. Zgornjih 14 oštevilčenih enot pokriva celoten razlagalni prevod št. 24-A v izbrani izdaji, ne more pa jamčiti enakega obsega vseh starejših posrednih objav.

O02. Priči Ž in M: Po Tvorogovu sta za 24-A znani obe besedilni priči. Ž ima besedilo brez razmikov med besedami, M ga razdeli na besede. Takšna razlika sama po sebi ne dokazuje dveh neodvisnih fizičnih lesenih izvirnikov.

O03. Lakuna po začetku: Tvorogov pri Ž neposredno za obliko iмахом navaja uredniško pojasnilo, da več besed ni mogoče prebrati. M na istem mestu vsebuje tri pike in nov odstavek; tudi Gnatjukov prepis na str. 152 kaže prekinitev. Oznaka […] med [03] in [04] zato pomeni neberljivo mesto, ne retorično pavzo ali dokončan stavek.

O04. Dopolnitev v oglatem oklepaju: Gnatjukova v ruskem prevodu uporabita oklepajno razlago (встретиться с Ним). V [03] jo zato ohranimo kot [srečali z njim], ne kot zanesljivo razbrano prvotno zaporedje znakov.

O05. Dažbog: Ime je ohranjeno po izbrani izdaji. Zveza o njegovi vojaški pomoči je trditev pripovedovalca, ne potrditev dejanskega božanskega posega.

O06. »Davnina« in »zdaj«: Deiktična izraza ne zagotavljata datacije pripovedi. Gnatjukov »как в древности, так и сейчас« ni samostojen zgodovinski kronološki podatek.

O07. Voronežec: »Воронежeц« ohranimo kot lastno ime naselbine. Ne enačimo ga brez posebnih zunanjih dokazov z današnjim Voronežem ali drugim točno določenim arheološkim najdiščem.

O08. Goti: Ime nastopa v pripovedi o spopadih. Samo poimenovanje še ne potrjuje, da imamo pred seboj zanesljiv opis določenega zgodovinskega gotskega pohoda.

O09. Požig in raznos pepela: Tekoči prevod »сожжён дотла« in »пепел развеян ветрами« je lahko literarno poudarjen; brez zunanjih dokazov ne datiramo požiga.

O10. »Ruska zemlja«: Gre za samorazglasitev pripovedovalca v besedilu; ne za sodobno nacionalno ali pravno-teritorialno ugotovitev.

O11. »Imamo pravico«: [07] ohranja govor pripovedovalca. Prevod te izjave ne pomeni uredniškega odobravanja vojnega oziroma ozemeljskega zahtevka.

O12. Rogovi in zbiranje sil: Odlomek vsebuje vojaški poziv; ne omogoča zanesljive rekonstrukcije organizacije, časa ali dejanskega poteka vojske.

O13. Renta in ruga: Ohranjena sta dva različna izraza iz Gnatjukovega razlagalnega prevoda »ренту и ругу«. »Ruga« je lahko razumljena kot dajatev za oskrbo služabnikov kulta, vendar ne določamo domnevnega prvotnega gospodarskega sistema.

O14. Ognjebog: Izraz »Огнебог« je preveden kot lastno poimenovanje. Ni avtomatično enačen z drugim božanstvom ali arheološko potrjenim kultom.

O15. »Posebna ruga«: [10] se izrecno nanaša na oskrbo prej navedenih služabnikov Ognjeboga in je ločena od običajne rente/ruge; ohranimo razlikovanje.

O16. Golunj: Zapis krajevnega imena se navezuje na predhodne ploščice; ne določa brez dodatnega dokazovanja njegovega dejanskega zemljepisnega položaja.

O17. Menzemir: Osebno ime iz ruske razlage »Менземир« ne omogoča samodejne identifikacije z zgodovinsko izpričano osebo ali dogodkom.

O18. Anti: Ime »анты« ohranimo kot Anti, vendar pripovedovalčeva izjava »ko smo bili Anti« sama po sebi ne dokazuje zgodovinske rodovne kontinuitete.

O19. Sloveni: V skladu z uredniško terminologijo uporabimo Sloveni; ruska razlaga ima »славянами« (splošneje "Slavi/Slovani"). Prevod zato ni dokaz, da besedilo govori posebej o današnjih Slovencih; pri jezikovni/etnološki obravnavi je treba navesti izvorni ruski izraz.

O20. Slavljenje proti prošnji: [13] sledi ruskemu razlagalnemu stavku »Мы никогда ничего (у богов) не просили, лишь провозглашали им славу«. Oklepajno »od bogov« je pojasnilo v izdaji in ni dokazano dobesedno obnovljeni izvirnik.

O21. Umivanje: Gnatjukov »творили мовление, омывали телеса наши« se tukaj razlaga opisno kot opravljanje umivanja in umivanje teles; ni dokazljivo, kako točno je potekal domnevni obred.

O22. Različice pisave in členjenja: Tvorogov navaja mnogo pravopisnih razlik Ž/M (npr. za zapise ia/oi v Ž proti ja/y v M), vendar za 24-A ne izpostavlja bistvenih pomenskih razlik. Obseg te QA2 je ciljna primerjava, ne popolna diplomatična kolacija vseh grafemov.

O23. Lesny: Tvorogov navaja objavo pri Lesnem pod št. 4 avers, katere razmikanje besed se razlikuje od M. Ta objava ne nadomesti izgubljenih domnevnih lesenih predmetov.

O24. Status pristnosti: Prevod in pregled različnih posrednih prič ne potrjujeta arheološkega obstoja, starosti, paleografije ali zgodovinske avtentičnosti pripisanih lesenih ploščic. Enote 21–23, ki so že uporabniško potrjene, ostajajo nespremenjene.

Označena je ena besedilna vrzel.

Ploščica 24-B — Bogovi, slava in surja

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
пиимо суре пытвоу о славоу ту пентекраты дено, и огницы узгнехом о доубы, и тако Снопа влециемо, а рциемо хвлу о не. Исьме Дажьбовы внуце и не смиехом нехати славы нашеа. За виецы се бо антие бяхом по Русколани, а дриевле бяхом русе а пребендехом оны... Се о Волынь иде о предех и бие врзе, яко хоробрия есе. И та Волынье первище родо есе, и се осереньце се овыя. И антие Мезенмиру одержешеть побиеды о годие и рострещеть на обы. И се по ниех текоста егуны о крве слвнех жадяшесе, и та борба зурива бя. И се годь сообратиша со егунышты, а с нима на оце нашие налиезе, и бысте розбиена и озницена. Се бъ те идьша обри на кнензе и забые го, и се Сыне море одьиде од Русе. Се бзе русы не бряшешуть жртвы людьскеа ниже животниа, единие плодиа овощте квиеты а зрна, млеко суре питноу о травиех озбражденоу а мед - николиже живиу птицю ане реньбы. А се врязе и еланште бозем даяшуть жртве иниу и страшноу - чоловиечною. А то не имяхом крочете за ине стопы чюзема.

Slovenski prevod

[01] Prav tako petkrat na dan pijemo surjo v slavo bogov, prižigamo ogenj iz hrastovega lesa, častimo Snop in mu pojemo slavo. [02] Saj smo Dažbogovi vnuki in svoje slave ne smemo zanemariti! [03] Pred nekaj stoletji smo bili Anti v Ruskolaniji, še prej smo bili Rusi in Rusi smo ostali.

[…] Po tem mestu priča Ž označuje poškodovano besedilo, M pa prekinitev s tremi pikami. Manjkajočega dela ne rekonstruiramo.

[04] Pradedje so prišli na Volinijo in se bojevali s sovražniki, ker so bili pogumni. [05] Volinija je prvotno oporišče Roda; okoli nje so se zbirali. [06] Anti Menzemira so premagali Gote in jih razgnali na vse strani. [07] Za njimi so pridrli Huni, žejni slovenske krvi. Boj je bil krut. [08] Goti so se povezali s Huni in skupaj napadli naše očete, vendar so bili razbiti in uničeni. [09] Tedaj pa so prišli Obri, napadli našega kneza in ga ubili. Tako se je Sinje morje oddaljilo od Rusi. [10] Ruski bogovi ne sprejemajo ne človeških ne živalskih žrtev, temveč le sadeže, zelenjavo, cvetje in žito, mleko, pitno surjo, prevreto z zelišči, in med — nikoli žive ptice ali ribe. [11] Varjagi in Heleni pa svojim bogovom darujejo drugačno, strašno žrtev: človeka.

[12] Mi tega ne smemo početi, ker smo Dažbogovi vnuki in ne smemo hoditi po tujih stopinjah.

[…] Priča Ž po Tvorogovu na koncu enote dodatno označuje poškodbo besedila; ta odprta meja ni obnovljena v tekoči ruski razlagi.

Kritične in prevajalske opombe

Prevod sledi sodobni ruski razlagi besedila sporne avtentičnosti. Številke, vojni dogodki, izvori rodov in verske navade so trditve pripovedi, ne neodvisno ugotovljena zgodovinska dejstva.

O01. Slovensko besedilo v celoti pokriva izbrano rusko razlago št. 24-Б pri Gnatjukovih, ne pa domnevno popolnega lesenega predmeta.

O02. Tvorogov navaja Ž (na hrbtni strani objavljene št. 24) in M; ta dva posredna zapisa nista neodvisno ohranjena lesena izvirnika.

O03. Po пребендiехомьоноi ima Ž oznako »besedilo je poškodovano«, M pa tri pike. Prekinitev je zato izrecno označena po [03]; rekonstruirani prehod v [04] ni trditev o ohranjenih črkah.

O04. Ž po Tvorogovu na koncu enote dodaja tri pike in oznako poškodbe, M takšne oznake nima; na konec prevoda je dodano opozorilo, ne domnevno besedilo.

O05. »Petkrat na dan« sledi Gnatjukovemu пять раз в день; to ni neodvisno potrjen opis kulta.

O06. Ime Snop je povzeto iz izbrane razlage kot poimenovanje; ni dokazano, kaj ali koga je označevalo.

O07. »Surja« je pijača iz pripovedi; priprave ni mogoče dokazovati kot zgodovinsko izpričan obredni recept.

O08. Anti, Rusi in Ruskolanija so uporabljeni kot etnonimi/kraj v pripovedi; kronološke in etnične kontinuitete iz njih ne dokazujemo.

O09. Volinija je zgodovinsko obremenjena krajevna oznaka, ki je zgolj iz te pripovedi ni mogoče brezpogojno identificirati.

O10. Rod se tu pojavlja v razlagalni vezi prvoosnova Roda; zapis z veliko začetnico ne potrjuje izpričanega božanstva ali institucionalnega rodu.

O11. Menzemir je lastno ime iz razlage; povezava z dejansko zgodovinsko osebo zahteva zunanje dokaze.

O12. Boji z Goti, Huni in Obri niso neposredno datirani in jih ni mogoče zgodovinsko rekonstruirati zgolj iz tega odseka.

O13. »Sinje morje se je oddaljilo« je poetična/ozemeljska metafora pripovedovalca, ne dobesedna sprememba morja.

O14. »Slovenske krvi« sledi dogovorjeni uredniški terminologiji za širše predhodno poimenovanje; ne pomeni posebnega zgodovinskega sklicevanja na današnje Slovence.

O15. Trditev o zavračanju človeških in živalskih žrtev opisuje normo, ki jo zagovarja pripovedovalec; ni neodvisni dokaz o dejanski žrtveni praksi.

O16. Nasprotno pripisovanje človeških žrtev Varjagom in Helenom je polemična trditev besedila; ne ponavljamo je kot preverjeno lastnost teh skupin.

O17. Gnatjukov tekoči prevod ne prikazuje vseh uredniških znakov Ž/M, zato gre za omejeno primerjavo, ne popolno grafemsko kolacijo.

O18. Lesnyjeva objava 4 reverz, omenjena pri Tvorogovu, je posredna besedilna objava in ne preverjen izvirnik.

Označeni sta dve besedilni vrzeli.

Ploščica 24-V — Priprava medene surje

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се жртва нашя ие мед суре о девентесылы и щале уцияня и на сури ставиена о трие дни, а по тиех скренз вьлну циждена. И та бендешеть наше жртва бзем правием, якве соуте наше праоце, ибо се одеидехом ото Дажьба и стахом славни о славенте бозе нашие. Николижды просяхом, ни молихом о благы сва. Се бо бозе рекоуть намо ходите до Русе а николижде о вразе. Матер Сва Слва пояшеть ны, спиева те вытеженстве на вразе и тому виерихом, яко слво ие о Птицие Вышние о сварзе порстие летяшете одо ны... Бо конензе нашие избрящехом, да бендеть власте иех о ны пецитесе. И да прейде враг за кромы нашя, а кроме тьчете не бендеть, яко зоврате ие само Перунько. И то Сноп знаяе, яко сме молихом славу и николижде просяще о ино, (н)иколе не потребовахом о животие наохибьна. Се бо зряшете оце нашие Ореа до облакы ходяшете, всхищена бяше, и всхищена сылоу до Перунькове коващтенства. И зряй тамо Оре яко Перунько коваше мечи на вразе и коваще рече тому: се стриелы а мече имяхом на вое тоиа, и не смешеше сен бояти иех, яко зницоу иех до пудие, и кмота иех бенде умиешаниа до прсте ближе яко земе о багны, звиереми бендяшуть оны яко прасете, умазане од брения, и смраде свы понесашуть о слиеде сва. И тамо рцено бенде о оны, як о смрадны прасеты и свиние. Се бо риекша Перунько ковашеть мече и Ореу то рече. И тое Оре повенде отец нашием. И такова бя наше борба за житвоу и витеженства многа виеки назадъ, а днесе виерихом, то не бе тако.

Slovenski prevod

[01] Naša daritev je medena surja, pripravljena z veliki omanom in žajbljem, ki tri dni stoji na soncu, nato pa jo precedimo skozi volno. [02] To bo naša daritev bogovom Pravi, ki so naši praočetje. Izhajamo namreč od Dažboga in smo zasloveli s slavljenjem svojih bogov; nikoli jih nismo prosili in nismo izprošali dobrin zase. [03] Bogovi nam govorijo: »Hodite z Rusjo in nikoli s sovražniki!«

[…] Priča Ž ob mestu »sovražniki« zaznamuje poškodbo; celotnega morebitnega izgubljenega besedila ni mogoče preveriti.

[04] Mati Sva-Slava nam poje in napoveduje zmago nad sovražniki. To verjamemo, kajti beseda Višje ptice od nas poleti naravnost v Svargo.

[…] Po sklicevanju na pot v Svargo ima Ž poškodovano mesto in ga M prav tako označuje kot prekinitev.

[05] Svoje kneze smo izbirali, da bi s svojo oblastjo skrbeli za nas. [06] Če sovražnik pride do naših meja, jih ne bo prestopil, kajti sam Perunko ga bo odgnal. [07] Snop ve, da smo prosili le za slavo, nikoli za kaj drugega in nikoli nismo zahtevali brezskrbnega življenja. [08] Videli smo svojega očeta Oreja, kako je spretno hodil po oblakih; obdarjen je bil z močjo za Perunovo kovanje. [09] Orej je videl, kako je Perunko koval meče za boj proti sovražnikom, in pri kovanju mu je govoril: »Te puščice in meči so namenjeni bojevnikom [sovražni strani]. Ne bojte se jih, kajti vrgel jih bom na tla, njihova vojska pa se bo pomešala s prahom.

[10] Kakor se zemlja meša z blatom, bodo postali kakor živali, kakor pujski, umazani z gnojem; smrad bodo puščali za seboj. O njih se bo govorilo kakor o smrdljivih prašičkih in svinjah.« [11] Tako je govoril Perunko, ko je koval meče, in to povedal Oreju. Orej pa je povedal našim očetom. [12] Takšen je bil naš boj za življenje in zmage pred mnogimi stoletji. Danes pa ne verjamemo več, da je bilo tako.

Kritične in prevajalske opombe

Prevajamo izbrano rusko razlago, ne preverjenega lesenega izvirnika. Poškodbe predlog so posebej označene in niso literarno dopolnjene.

O01. Prevod zajema razlagalni del št. 24-В Gnatjuk 2011, tisk. str. 157 in 159, ne besedila naslednje 24-G.

O02. Tvorogov pri 24-В navaja objavo Ž z naslovno opombo »Druga ploščica« in M; gre za dve posredni besedilni priči.

O03. Ž za izrazoma približno ovraze in odono(i) označuje poškodovani mesti. M prvo ponekod loči le s prelomom vrstice, drugo označi z lakuno. Obe sta tu vidno prikazani.

O04. Po Tvorogovu se v Ž pri obliki perunьkoveko pojavi opomba o poškodovani črki in nadaljevanje štenstva, v M pa drugačna delitev perunьkove kovaštenstva. Ne predstavljamo enega zapisa kot gotovega prvotnega branja.

O05. »Veliki oman« prevaja ruski девясил in »žajbelj« шалфей. To je le Gnatjukova razlaga; ni dokazano, da gre za zgodovinsko določen recept.

O06. Izraz »medena surja« se ne enači samodejno z modernimi alkoholnimi pijačami; tehnološki postopek ni neodvisno preverjen.

O07. »Bogovi Pravi« ohranja interpretativno zvezo iz ruskega prevoda; Prav ni vnaprej potrjen sistematično urejen kozmološki pojem.

O08. Dažbogov izvor rodov je govor pripovedovalca, ne empirični dokaz o genealogiji.

O09. Mati Sva-Slava in Višja ptica sta ohranjeni poimenujoči podobi; njuno razmerje do drugih mitoloških likov ostaja odprto.

O10. Izbiranje knezov je prikaz politične ureditve v pripovedi in ni samostojen zgodovinski vir za podrobnosti volitev.

O11. Perunko je zapisan kot posebno ime v Gnatjukovi razlagi; različice Perun, Perunko in Perunovo kovanje niso samodejno normalizirane.

O12. Snop je v besedilu imenovan kot bitje/znamenje; njegove vloge ne rekonstruiramo v domnevno določen zgodovinski kult.

O13. »Orej«/»Oren« je odvisno od uredniške razlage in segmentacije; ohranjamo ime v izbrani izdaji.

O14. V [09] je »[sovražni strani]« pojasnjevalna dopolnitev glede na Gnatjukovo oklepajno besedo (вражеских), ne gotova rekonstrukcija poškodovane črke.

O15. Govor o blatu in prašičih je polemično poniževanje nasprotnikov v pripovedi; prevod ga ohranja kot dokumentirano vsebino, ne kot uredniško presojo teh ljudi.

O16. [12] izrecno nasproti postavlja stari pripovedni spomin in sedanje nezaupanje; ne določa datacije dogodkov.

O17. Lesnyjev zapis št. 5 avers je posredna objava po Tvorogovu; ne potrjuje fizične pristnosti predloge.

O18. QA2 obsega meja, glavne lakune in ključna pojmovna tveganja, ne diplomatične primerjave vseh grafemov Ž/M.

Izrecno sta označeni dve besedilni vrzeli.

Ploščica 24-G — Zveza Antov in izročilo zemlje

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Идяхъ оде тиверсеи до Сыние море а Суренже до вы и рекохъ вамо, яко же виедиехомь само ото, изе стариа земе нашя споленства антиева, и тако же иесте за многыа крве литеа. По ние Руса будешеть, яко руду лиахомь а тако вжьжень ю до конце. И будетъ ото земе нашя славены племены и роды. Се бо славихомь бозе, николи же просяще леже славиша сылоу иех. И тако же величахомь пращуриа нашиего Сварга, кие бя, бе а пребенде вожды о ны о виек виеку, до конциа.

Slovenski prevod

[01] Prišel sem od Tivercev k Sinjemu morju in v Surož k vam, da bi vas spomnil: kot sami veste, je v davnini naša zemlja [nastala] iz zveze Antov po številnih prelivanjih krvi. [02] Nato je postala Rus, kajti prelivali smo kri kakor rudo, da bi do konca potešili njeno žejo. [03] Ta zemlja bo naša — zemlja slovenskih plemen in rodov. [04] Slavimo bogove, nikoli [ničesar] ne prosimo, temveč samo poveličujemo njihovo moč. [05] Prav tako častimo našega praočeta Svaroga, ki je bil, je in bo vedno z nami, na veke vekov, do konca!

Kritične in prevajalske opombe

O01. Gre za kratko, vendar samostojno izdajo 24-Г med 24-В in 25; besedili teh dveh sosednjih enot nista preneseni vanjo.

O02. Tvorogov navaja priči Ž in M in pri tej enoti ne ugotavlja bistvenih pomenskih razlik; to ne odpravlja splošnih omejitev posredne tradicije.

O03. Lesnyjeva objava št. 5 reverz je posredna objava, ne materialni dokaz domnevne lesene ploščice.

O04. Tiverci so imenovana skupina iz pripovedi; zgolj odsek ne potrjuje njene dejanske kronologije ali gibanja.

O05. »Sinje morje« in »Surož« sta prevod Gnatjukovih izrazov; enačenje s točno določenimi modernimi zemljepisnimi enotami zahteva dodatne dokaze.

O06. »[Nastala]« je Gnatjukovo razlagalno dopolnilo (возникла). Oglati oklepaj označuje uredniški dodatek.

O07. »Zveza Antov« je uredniška interpretacija ruske fraze Союза Антского, ne dokumentiran ustavni ali etnopolitični akt.

O08. Etimološka igra kri–ruda–Rus je pripovedni motiv; ne dokazuje dejanskega izvora imena Rus.

O09. »Slovenskih« sledi dogovorjeni terminologiji za širši izraz pri Gnatjukovih; ne pomeni posebej današnje slovenske narodne skupnosti.

O10. Teritorialni zahtevek pripovedovalca ni samostojna zgodovinsko-pravna ugotovitev.

O11. »[Ničesar]« izhaja iz Gnatjukovega pojasnila (ничего); njegov oklepaj je ohranjen v slovenskem prevodu.

O12. Svarogova večnost in navzočnost sta verski izjavi besedila, ne empirično preverljiva dejstva.

O13. Primerjava Ž/M je usmerjena v meje in izrecno Tvorogovovo oceno, ne v popoln diplomatični prepis vseh variant.

Obseg: izbrana redakcija Gnatjuk (2011).

Ploščica 25 — Grki, Karanj in božji darovi

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бяшете овы о Караню, и се град мал о брезех морстиех руштиех. И тамо бя конезе, якове се рче елане бите а отрцете одо русе. И тое уодияшеть рате и комонества а иде на не и витеже ие. А еланьсте плакашесе о тугу иех и просяце ие дане платете. И та дане с не оудения о овнех о рязе и вино. И то елансте виедяе, яко руште пиящуте многа, и олище на не се врзетесе и вытежете иех. И се бо грядеть волсев Ухорензе и брате ие Ословень, и тое рекста руштием: не тварзешетесе на даре тоа. И се руштие не слехоша и се оупияе. И отема днема еланьште сен вргоще на онь и розтрще иех. И се погыньсте тоа зряше, руштие отеце до степие, и тамо се рче а сылы свиеа овлецетесе и идьша оспеть на оние и поврзеше ие, се бзи дерзяше оние а руце ихо укрепше и тые оде(р)жешуть витеже. Се бо пряшуть вразие и тако рекуть: яко овче рострцем оны и бедехомь саме о крае тие владще, яко красне соуте оны, и тие не дахом. Се Трглаве молихомь Влице а Мале, и се бо Трглаве наше остяжоуте ны и брзе скочашуте на комоне, вразием пораженте творяй. И то узряшехом яко бзи овладяшуть о те, и се узрехом яко мртве соуте и оубиены бзема. И намо по име крочешете и видете мертва телесы мнозиа, яко влика рате Пероуня на не се вергошя и розт(р)ще тоу. И се Сварозицы ошуе тоа текошуть, и Дажбо принесе побиедоу нашю во ренциех свеиех роду славноу, об оцех слву держащиему и до днесе на полие вентежете вразе свие могоущему. И се Жаля жалуие над врази, и Г(о)рыне гореншетьсе о смрте иех, яко оде ренце бозске се вергоуть. Се Карыне плачетьсе о мертвиех тиех, яко сталисе о тропие боженьсте и земрещуть. И поля тоя полнене соуте мертвекоще и главе оусенчены, и оуде одо телесы оурезиены. Се валяше о травие, и смрад иде оде поле тоы, и враны летяшуть до не мртве очесы долбентесе и ясте мужескиа мясы многа понещены... Се рце Ореу Сваргъ наше: яко семе Истваре, истварю вы од персте моя и буде речено, иже сте сыны Стварего и ставетесе яко сыны Иствареговы, и будете яко диеты моя, и Дажбо буде оц(е) ваше. Тому достете послухашетесе и тоие вам рече чесо имяшете о тоие дияете, и како рече тей чето творяшете. И народ вликъ а вытеженте о сва светы и потлцешете роди ини, иже истягноуше сылы изо камене, чюды творяе: безо комониа повензы и всяко дияете чудная мимо кудесници, иже всяк бендешете грядеть яко кудесник. И ругу твъряе, клентвы дияше на кметь, и кметь се подробе. И тако словесы многиа и многиа, и о тиех словесы омамете вы и подробенте одерене о златие миено, и о то миено продашете вы вразием хотяе тако. И тое бози вамо речуть и да Ореовие завиете: «Любьте света зелена и животниа, и любьте друзе сва, и быте мирние мезде роди!» И по тео добие бысте седьмыдесенте конензе нишие, яко Мезислав, а Боруслав, и Комонебранеч, и Горыслав. И тако избряшени ины о вече и одлучени о вече, колибва люды не хотяшете иех. Се бо тые конезе влице трудишесе. И се Кышек бя велик а моудр, и той умре, а по не бяше ини, кажедие творяе ниещо благие о Русы. Паменте нашие то удржешеть, якожде имяхом ие славете всак тризень тривиеде, и потщитеся о паменть иех на сыны нашие. И никий не сме на то запомняшетесе, яко проклент бенде о бозиех нашиех а чловиецех, и люды имено го охибнуть од виекы.

Slovenski prevod

[01] Bili so pri Karanju, majhnem mestu na ruskih morskih obalah. Tam je živel knez, ki je ukazal napasti Helene in jih pregnati iz Rusi. [02] Zbral je vojsko in konjenico, krenil nad Grke in jih premagal. [03] Heleni so tarnali v svoji žalosti in prosili, naj jim naložijo dajatev. Plačali so jo z ovni, oblačili in vinom. [04] Heleni so vedeli, da Rusi veliko pijejo, zato so sklenili, da jih bodo napadli in premagali. [05] Tedaj sta prišla volhva Uhórez in njegov brat Solovej ter Rusom rekla: »Ne opijajte se s temi darovi!« [06] Rusi ju niso poslušali in so se opili. [07] Tistega dne so Heleni napadli, jih razbili in premagali.

[08] Ko so Rusi videli, da jim grozi poguba, so se umaknili v stepe. Tam so se dogovorili, da zberejo moči, se vrnejo in premagajo Grke, kajti bogovi naj bi jim pomagali, okrepili njihove roke in jim dali zmago. [09] Znova so udarili po sovražnikih in govorili: »Razgnali jih bomo kakor ovce in sami gospodovali tem krajem, saj so lepi; ne bomo jih odstopili!« [10] Molimo k velikim in malim Triglavom; naši Triglavi nas vodijo, hitro jezdijo na konjih in tepejo sovražnike. [11] Vidimo, kako bogovi premagujejo sovražnike, in vidimo jih mrtve, kot da bi jih ubili bogovi.

[12] Šli smo za njimi in videli mnogo mrtvih teles. Velika Perunova vojska je planila nadnje in jih razbila, Svarožiči so pritekli z leve, Dažbog pa nam je v svojih rokah prinesel zmago. [13] Zmago je prinesel slavnemu Rodu, ki ohranja slavo očetov in še danes zna premagovati sovražnike na bojnem polju. [14] Žalja toži nad sovražniki, Gorinja pa žaluje zaradi njihove smrti, kajti podrla jih je božanska roka. [15] Karinja joče za mrtvimi, ki so stopili na božjo pot in umrli. [16] Polja so polna mrtvih, odsekanih glav in od teles odtrganih udov. Vse leži v travi; iz polja se širi smrad in nad njim letajo vrane, ki izkljuvajo oči mrtvih in jedo meso padlih mož.

[…] Tvorogovov prepis na prehodu med bojnim prizorom in Svarogovim govorom vsebuje prekinitev s pikami. Izgubljenega dela ne dopolnjujemo.

[17] Tedaj je naš Svarog rekel Oreju: »Ker sem Stvarnik, vas bom ustvaril iz svojih prstov; rekli bodo, da ste sinovi Stvarnika, in kot njegovi sinovi boste moji otroci. Dažbog pa bo vaš oče in njega morate poslušati. [18] Povedal vam bo, kaj morate delati. Kakor bo rekel, tako tudi storite. [19] Postali boste veliko ljudstvo, zmagovali boste na vseh straneh sveta in premagovali druge rodove, ker boste znali pridobivati moč iz kamna in ustvarjati čudeže. [20] Imeli boste vozove brez konj in delali najrazličnejše čudeže brez čarovnikov, kajti vsakdo bo hodil kakor čarovnik in opravljal rugo. [21] Izgovarjali boste zaklinjanja nad kmetom in kmet [možen pomen: zemljišče ali oborožen človek] vam bo podrejen. [22] Toda izrečenih bo mnogo besed in s temi besedami vas bodo prevarali.

[23] Delali boste v suženjstvu za zlato, zaradi tega zlata pa boste hoteli sami sebe prodati sovražnikom.« [24] Pred tem so bogovi posvarili in Oreju dali zapoved: »Ljubite rastlinski in živalski svet, ljubite svoje prijatelje in živite v miru med rodovi!« [25] V tistih časih je bilo sedemdeset naših knezov, med njimi Mezislav, Boruslav, Komnebranec in Gorislav. [26] Izbirali so jih na veču in na veču tudi odstavljali, kadar jih ljudje niso želeli. [27] Ti knezi so veliko delali. Kisek je bil velik in moder, potem pa je umrl. [28] Za njim so prišli drugi in vsak je storil kaj dobrega za Rus. [29] Naš spomin jih bo ohranil, saj jih trikrat slavimo ob vsaki trizni in spomin nanje zapuščamo svojim sinovom.

[30] Nihče si tega ne sme drzniti pozabiti, kajti sicer ga bodo prekleli bogovi in ljudje, njegovo ime pa bodo ljudje za vedno zasramovali.

Kritične in prevajalske opombe

Pripoved o bojih, politični ureditvi, izvoru rodov in napovedanih vozovih brez konj obravnavamo kot besedilo sporne avtentičnosti, ne kot zgodovinsko potrjeno pričevanje.

O01. Meje: Izbrani Gnatjukov ruski prevod 25 se začne v spodnjem delu tisk. str. 161, teče prek 163 in se konča v zgornjem delu 165. Naslednji naslov 26 je ločena enota.

O02. Posredna tradicija: Tvorogov objavlja besedilo kot »Дощечка 25«. Njegov prepis ni materialno preverjen leseni izvirnik; zgolj spletna dostopnost prepisa ni dokaz pristnosti.

O03. Karanj: V ruskem prevodu »Карани«, brez dodatnega zunanjega dokaza kraj ni enoznačno umeščen na današnji zemljevid.

O04. Heleni/Grki: Menjavanje imen v Gnatjukovi razlagi je ohranjeno. Enotna identifikacija s točno določenim vojskujočim se ljudstvom ni izpričana z zunanjimi dokazi.

O05. Dajatev: »Ovni, oblačila in vino« je izbran gospodarski prevod; predpostavljena dajatev ni neodvisno potrjen zgodovinski dogovor.

O06. Volhva: »Volhva« označuje pripovedovalčeva obredna svetovalca. Poklicna ali institucionalna zgodovinska vloga ni dokazana.

O07. Uhorez/Solovej: Imeni sledita ruski razlagi; posameznikov ne identificiramo samodejno z zgodovinskimi osebami.

O08. Pijanost in prevara: Pripovedni vzrok poraza ni neodvisno potrjena rekonstrukcija konkretne bitke.

O09. Zemeljski zahtevek: »Gospodovali tem krajem« ohranja pripovedovalčevo izjavo, ne označuje veljavne teritorialne pravice.

O10. Triglavi: Gnatjukovi uporabljajo množinsko obliko za velike in male Triglave; ne enačujemo jih brez zadržka z enim izpričanim zgodovinskim božanstvom.

O11. Perunova vojska: Nadnaravni posegi in Svarožiči so elementi pripovedi in jih ni mogoče neodvisno preveriti kot opis bitke.

O12. Rod: Velika začetnica ohranja interpretacijo razlage; med pojmi rod kot skupnost in Rod kot personificirano bitje je potrebna previdnost.

O13. Žalja/Gorinja/Karinja: Personificirane podobe žalovanja. Iz samega besedila ni mogoče rekonstruirati zgodovinsko potrjenega panteona.

O14. Nasilje v bitki: Podrobnosti o truplih in vranah so prevedene zaradi celovitosti vira; niso uredniško odobravanje nasilja.

O15. Orej: Pojavlja se ime »Орию« v izbrani ruski razlagi; ohranjamo zapis Orej kot v drugih enotah, ne pripisujemo gotovega življenjepisa.

O16. Stvarnik: Svarogove besede o ustvaritvi ljudi iz prstov so mitološka izjava pripovedovalca.

O17. Dopolnitve: Razlagalni prevod v [19] vsebuje oklepajno pomoč (na vseh straneh); slovensko jo ohranjamo pomensko, ne kot dokaz grafemskega zapisa.

O18. Vozovi brez konj: Zveza je v ruski razlagi dobesedno »повозки без коней«. Ne uporabljamo je kot dokaz napovedi poznejših tehnologij; lahko kaže na poznejšo uredniško plast ali drugo vrsto literarne podobe.

O19. Ruga: Izraz v napovedi čudežev ni brez nadaljnje filološke analize identičen dajatvi »ruga« iz 24-A.

O20. Kmetja/kmet: Gnatjukova v opombi 79 posebej navajata več pomenov besede »кметь« (zemlja ali oboroženi mož). Slovenska [21] ne odloča dokončno med različicami; [ali: ...] je uredniška razlaga, ne rekonstruirano besedilo.

O21. Zaklinjanja: Poved o moči besed in prevari je motiv v pripovedi; ne predstavlja zgodovinsko potrjenega socialnega modela.

O22. Prodaja za zlato: [23] je moralna napoved v pripovedi, ne izpričan dogodek s specifičnim datumom.

O23. Mir med rodovi: Poziv k miru v [24] sobiva z vojno retoriko istega odlomka; protislovja ne odpravljamo s samovoljnimi popravki.

O24. Sedemdeset knezov: Število je ohranjeno iz Gnatjukove razlage in ni neodvisen prosopografski seznam.

O25. Mezislav, Boruslav, Komnebranec, Gorislav: Imena ne dokazujejo zanesljive identifikacije s konkretno dokumentiranimi vladarji.

O26. Veče: Opis volitev in odstavljanja knezov ni sam po sebi dokaz določenega zgodnjesrednjeveškega političnega sistema.

O27. Trizna: Prikaz trojnega slavljenja ob trizni ni neodvisno dokazilo ritualne prakse; odnos do arheoloških najdb ostaja odprt.

O28. Slog vira: Besedilo prehaja iz vojnega poročila v neposredni govor božanstva, napoved in politični nauk. Teh registrov ne združujemo v enotno kroniko.

O29. Omejitev primerjave: QA2 preverja obseg Gnatjukove izdaje, glavna pomenska mesta ter Tvorogovovo številčenje, ne popolne grafemske kolacije njegovega prepisa in drugih prič.

O30. Prehod v pripoved: Tvorogovov prepis št. 25 vsebuje pike po bitki in pred govorom Svaroga. Zato je med [16] in [17] dodana samostojna oznaka poškodovanega ali prekinjenega mesta. V Gnatjukovi ruski razlagi ta prehod teče bolj povezano; ne ustvarjamo manjkajočega besedila.

O31. Avtentičnost: Slovenski prevod in primerjava sodobnih objav ne potrjujeta obstoja, starosti ali zgodovinske avtentičnosti prvotnih domnevnih lesenih ploščic.

Označena je ena prekinitev besedila.

Ploščica 26 — Osedenj, selitve in spomin

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
И се бяшеть ова часе Оседень огншано, и сеие блг бя, и бзе иемоу даяще овни мнга и скотиа о паснстве о ступнех. И се бяшеть овие пре трвех мнгиех, и бозие даяще моу сктиу преплоднествы и умнозая ие. И такове иде пред очес стран меж и рече моу: издышуте сыны тва о земе тоя до крае чюдниа, иже иесте о захждене суне, и та суне спие о одре златие. И се комннещ скакащеть до ие и рече суние: гренде суне до лузы сва сыниа, то имаще скочете до повозу твоего и срящеще од востуце. И тако рчено бя, скакащеть сие до иниа крае. А вечер скакщеть близень ие - инь комоньщець речешете, иже суне зайде за горе сва и возице све злате онещеть, и то ворозе хотяшете утатете. А тие близеньце комоньщаце оскаче до инь крае. И тако З(о)ря иде а венде згы сва а одиегы Дажбове трясе, и згы течящуть до крае небесне, и се рече. И тако сыне два идыша до захождене суне и видяе тамо многа чюды и травие злачне. И текста до оце решесте имоу яко красиен крае тоие. И се многа племены и роди изреща волете стенженте до трпы тоиа и грендеша всие по Оседеню. И ту рще Орео оце о сыны сва быте на челе о все роди, и не хотяшете оны и одиелешасе на се и овье. Се бо кнеже идне веде люды сва о поленде, и Оре венде о крае морсте. И ту бя сушна влка и писяце многа, и грендеша до горы и тамо седшесе на полевиек, и опреже оутворяше комоньствы влка идяшете о земе цюже. И тамо вое сташесе на тропы ие и досильца ие пратесе и бя рострщены. И такове идьшя дале и видяе земе тиеплы и небрегоша иех, яко многие цюже племены тамо сидяе. И гренде далие, се бо бзе вендеша ие яко люде сва. И такоста ова до Горы Влке, и тамо се пероуще о вразие идыша дале. А те крате имахомь сен споменоути на тои тягенте за сва, якожды и оце нашие очыстесе молбоу о мовие и мытесе, молбы творяще о чистие душие све и тиелесы. Яко Сврг оуставе тоиа мовенстве и Купалещ о та оуказашеть, и не смиемо хом о то занещете. И сен мыемо тиелесы, умыемо духс сва о чисте водиа живые, и то грендехом трудете сен, о всак ден молбы твряе и суре пияшете, якожде доприяхъ. И ту пентократы опыием о дены и хвалихом богы нашя о радосце тые, яко сен осуре млеко нашие на про(о)пыте нашие, и крмь иде о кравие до ны, и теимо живиемо, и траве злачне оувариехом ове до млекы, и тако иждехом. Кажедь – часие свое и течиахомъ. То реку те, сыне мое, яко времено ни е остращено, ниже ие виечне преды ны. И тамо зрящехом пращуре свое и матере, иже ряхоуте до сварзе и тамо стаде свиа попасуте имоуте, и виены сва виеноуте, и живот имящуте якожде нашь. Тамо ни есте иегунште ни еланьште, нижие Праве кнежте има, и та Прав ие Истия, яко Навие совлещения, ниже Яве дана и пребенде о виек виекы о Свентувидию. И се Заребог идие крае тие и риечешеть о пращурие нашя, яко живиехом о земие и яко страждиехом, ижде се бо те иждье имахом зол многиа. А тамо злы ни имяшуть, и травие зелениа стрещоуте има, а стрещешуть ш(е)лесте све о волие божьсте и щастие люде тиех. И тако имяхом зря степны райястие о сврзе яко сыниа ие, и та сыне идешеть о бга Сварогоу. И Влес иде правенте стаде иех, и тещяшуть на злаце и воде живие. А никые ие одерень о крае тоем, а рабеине не есте тамо, а жертвы иниа якожде хлиебы не имае, и се выногрозе и мед и зрно дае до молебь тиех. И такы риечехом славу бземь, яковие соуте оце нашие и исьме сыны иех. И достоехом бенде те о чистоте тиелеснеа и душие нашие, яка николе не умираеть, и не заоумираеть за часе смрте тиелес нашиех. И падешему о полие пре Пероуница дае водоу живоу опыте, и опышеть ю иде до сврзе на комоние билие. И тамо Перунько ие встричиеть и венде до благе све чертозыщо. И тамо пребендеть о час оне и досташеть тялесо ново, и тако живиете имае о радошетесе присние и до виекы виек, про ны молбы творяще.

Slovenski prevod

[01] V tistih časih je živel Osedenj, ognjiščar. Bil je blag človek in bogovi so mu na stepskih pašnikih dajali mnogo ovac in druge živine. [02] Živina se je pasla na travnikih z obiljem zelišč, bogovi pa so ji dajali zarod in jo množili. [03] Nekega dne je pred Osednjeve oči stopil popotnik in mu dejal: »Tvoja sinova naj odideta v drugo deželo, v čudežno pokrajino ob sončnem zahodu, kjer Sonce spi na zlatem ležišču. [04] Tam jezdec zjutraj prijezdi k Soncu in mu govori: 'Pojdi, Sonce, na svoje modre travnike, sedi na svoj voz in sij z vzhoda!' Nato odjezdi v drugo deželo.

[05] Zvečer pa prijezdi njegov dvojček, drugi jezdec, in pove, da je Sonce zašlo za svoje gore ter pustilo tam svoj zlati voz, sovražniki pa so ga hoteli ukrasti. [06] Tudi ta jezdec, dvojček, odjezdi v drugo deželo. Tedaj prihaja večerna Zarja, nosi svoje iskre in stresa Dažbogova oblačila, tako da se iskre razlivajo vse do nebeškega obzorja.« Tako je govoril popotnik. [07] Sinova sta nato odšla proti sončnemu zahodu; tam sta videla mnogo čudes in rodovitnih trav. Vrnila sta se k očetu in mu pripovedovala, kako lepa je tista dežela. [08] Številna plemena in rodovi so se odločili stopiti na to pot in slediti Osednju. [09] Tedaj je oče Orej svojim sinovom rekel, naj stopijo na čelo vseh rodov. Ti pa tega niso hoteli in so se razdelili med seboj.

[10] En knez je zato svoje ljudi povedel proti jugu, Orej pa jih je odvedel v primorsko deželo. [11] Tam je bila velika suša in povsod mnogo peska. Prišli so do gora in tam ostali pol stoletja, dokler niso zbrali velike konjenice; nato so se podali v tuje dežele. [12] Na njihovi poti so se postavili vojščaki in jih prisilili v boj; bili so poraženi. [13] Šli so dalje in videli tople dežele, vendar so jih pustili za seboj, ker so tam živela številna tuja plemena. [14] Nadaljevali so pot; bogovi so jih vodili kakor svoje ljudstvo. Prišli so do Velikih gora, se tam spopadli s sovražniki in odšli dalje.

[15] Te čase in vse prestane nadloge moramo ohranjati v spominu. Kakor naši očetje se moramo očiščevati z molitvijo pri umivanju in umivati svoja telesa, pri tem pa moliti za čistost duše in telesa. [16] Svarog je uvedel ta obred umivanja, Kupaleč pa ga je pokazal. Tega ne smemo zanemariti. [17] Telesa umivamo in svojega duha čistimo s čisto živo vodo. Nato odidemo delat; vsak dan molimo. [18] Pijemo surjo, kakor smo jo že prej; petkrat na dan jo pijemo in veselo slavimo svoje bogove, ki nam pripravljajo mleko za pitje. [19] Od krav dobivamo hrano in tako živimo: rodovitna zelišča kuhamo v mleku in jih jemo. [20] Vsak ima svojo uro odhoda. Toda, sin moj, pravim ti, da zemeljski čas še ni konec, saj je pred nami Večnost.

[21] Tam bomo zagledali svoje praočete in matere, ki prebivajo v Svargi, pasejo črede in vežejo snope ter živijo podobno kakor mi. [22] Tam ni Hunov niti Helenov; vlada samo Prav. Ta Prav je Resnica, kajti Nav je odvržena, Jav pa je dana od Svetovida in bo ostala za vse veke. [23] V tisto deželo prihaja Zarebog in našim praočetom pripoveduje, kako živimo na zemlji, koliko trpimo in koliko zla nas obdaja. [24] Tam zla ni. Zelene trave jih pozdravljajo s svojim šelestenjem po božji volji in v srečo tistim ljudem. [25] Vidimo, da so rajske stepe v Svargi modre; ta modrina izhaja od Svaroga. [26] Veles tam upravlja njegove črede, jih vodi na rodovitne pašnike in k živi vodi.

[27] V tej deželi ni nesvobodnih ljudi in sužnjev. Ne poznajo drugih daritev kakor krušne; na molitvena mesta prinašajo grozdje, med in žito. [28] Zato slavimo bogove, ki so naši očetje. Mi smo njihovi sinovi in moramo skrbeti za čistost teles ter svoje duše, ki nikoli ne umre niti ob smrti naših teles. [29] Padlemu na bojnem polju Perunica dá piti živo vodo, in ko jo popije, se na belem konju odpravi v Svargo. [30] Tam ga sprejme Perun in ga popelje v svoje blage dvorane. Nekaj časa ostane tam in dobi novo telo. [31] Tako bo živel dalje, se veselil in ostal tam večno, medtem ko se bodo zanj izrekale molitve.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Besedilo se začne na tiskani strani 165 po koncu ploščice 25; naslednja enota 27 se začne na strani 171. Vmesna prepisna in prevodna zaporedja so bila preverjena tudi na skenu.

O02. Tvorogovovo št. 26 temelji na strojnopisni priči M. Objavljeno besedilo ni arheološko preverjen prepis domnevnega lesenega predmeta.

O03. »Osedenj« (Оседень) ohranja osebno ime; »ognjiščar« (огнищанин) je prevod označbe iz Gnatjukove izdaje, ne dokaz točno določene starodavne družbene funkcije.

O04. »Popotnik« in »jezdeca-dvojčka« sta pripovedni osebi. Razlaga kot astronomski mit je mogoča, a ni samoumevno zgodovinsko dejstvo.

O05. »Zlato ležišče«, »modri travniki« in »Zarja« so prenesene podobe iz izbrane izdaje; ne rekonstruiramo domnevnega izvornega pomena.

O06. »Orej« in drugi knez nista geografsko ali kronološko neodvisno potrjena.

O07. »Pol stoletja« je besedilna številka, ne izmerjeno trajanje selitve.

O08. »Velike gore« so ohranjena oznaka; konkretna gorska veriga ni dokazano določljiva.

O09. »Molitev pri umivanju« razlaga izraz, ki ga Gnatjukova povezujeta z obredom; ne predstavlja dokazanega zgodovinskega običaja.

O10. »Kupaleč« je ohranjen kot besedilno ime, ne zanesljivo istovetenje z določenim kultom.

O11. »Surja« (сурья) ni sodoben standardni naziv pijače; besedilo samo ne zadostuje za rekonstrukcijo recepta.

O12. Prav, Jav in Nav so ohranjeni kot besedilni termini. Njihova povezava v dovršen verski nauk je del sodobne interpretacije.

O13. Svetovid in Zarebog: imeni sta prepisani po Gnatjukovih; zunanje primerjave s "slovanskim" bogoslovjem zahtevajo ločen dokazni postopek.

O14. Podobe nebesnih pašnikov, odsotnosti suženjstva in hrane niso neodvisno zgodovinsko pričevanje o verovanju vseh starih Slovenov.

O15. Gnatjukova uporabljata »Перунница« in »Перунец« v sklepnem opisu; njune vloge so prevodne in uredniške interpretacije, ne potrjen obredni sistem.

O16. »Novo telo« ohranja temeljno trditev pripovedi; ne enačujemo je samodejno z naukom o reinkarnaciji.

O17. Primerjava se opira na javno objavljeni Tvorogovov prepis; popolna grafemska kolacija izvirne strojnopisne priče M ni bila opravljena.

Obseg: izbrana redakcija Gnatjuk (2011).

Ploščica 27 — Poškodovani gotski odlomki

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
...итва иниа до полноче...аб...годи...житва ин... Алдорехова никто же идяй...к...е...е ...наступицю ие Конореху...нуча ие Боурхеу т...е...миахом речеш...т...х...олиар якови на годь идь...н болиаре Сегеня, иже убив сына Иерменреха о отрка Гулареха ранив иа...ы... ...лдореху дане диахом од те... а имиахом даящет...двасты то...час Иерменреху иде годь до полуночь а приде на ны а пороби...ане беряще а отркъва имяхом тенжете то бо злая твряй а та...Русе паде а врзе е стваша на ны влацевы а то трваша сен...е ляты а зътрехом сен а отрокъва ста часе отрчех...а сенче русы вольны а живехом так...ибва русы розпряще о вер...жа годь туи...е бо те огржиаху земе Руськолане а обощаху н...мнозиа а то течаша оце до лесы у Врозенце а урас... на годь всеиа сылы и рострщете ю бяш...ва иста бяша за чес Конореху с кои два изтце Алдорех а праправ...це Готорех се бо иесь праде Иерменреху... як...п...епа...а...по те...адь окарьяеша а отб...ы ляты бяши тамо годе Иерменрехе а се злобяши на ны, а ту бяша уборице влика а годе бя потсниана а одтрцена до Донце а Доне. А Иерменрех пияй вина любыбратресте позе воявенде нашы, а тако се у(тв)орьжешетеся бя живут нов. ...ен часе колибва годь иде на ны, се Иерменрех се егунште а тако пдрже она, а сме имяхом два врази на два конциа земе наша. А ту Боло(я)рев предо труды влике о то. Ту Матырь Сва летяща рече му яко смеяй паднуте на егунштиа о перве а рострщите ю а сен повратисе на годь. Тамо бо увражи сыне Иерменрехе а змртве о(тр)шия а ту Гураик. Друг наш тако пияй крове а вины, а подле тая за едино лято шед мкшем на ны. А то крат Болорев жек о ижденете годе, а тако удея од речене стоиа имахом чесва. Та урощенте добро стенте до главе сва, яко хом на тои ста бориа до живят нашех. Железва оце нашех яко коло а комониа еста сыла нашиа, то бо даяхом ста инема, яко ста глут...

Slovenski prevod

[01] … Odšli so proti severu in Goti so bili (premagani); (začelo se je) novo življenje …

[02] K Aldorehu pa ni hodil nihče; (on) …

[03] … dedič Konoreha in vnuk Bureha …

[04] Govoriti moramo o bojarjih, ki so hodili v boj proti Gotom, in o bojarju Segenju, ki je ubil Germanarehovega sina in ranil mladeniča Gularéha …

[05] … Aldorehu so dajali davek … in morali dati dvesto …

[06] V Germanarehovih časih so se Goti umaknili proti severu, nato so prišli, nas zasužnjili in pobirali davek. Živeli smo kakor sužnji, ker so nam povzročali zlo …

[07] Rus je padla in sovražniki so postali naši gospodarji; tako je trajalo (tristo) let …

[08] Dvignili smo se (v boj), ure suženjstva so minile in Rusi so postali svobodni; tako živimo …

[09] Ko so Rusi krenili v boj in napadli Gote, so ti obdali Ruskolansko deželo in vanjo vdrli z veliko silo.

[10] Tedaj so se očetje zbrali po gozdovih pri Voronežcu in se spopadli … (napadli) so Gote z vsemi silami in jih premagali …

[11] Bilo je v Konorehovih časih; iz njegovega rodu izhajata Aldoreh in … Gotoreh, ki ga besedilo imenuje Germanarehovega pradeda …

[12] … tisti, ki … zatem …

[13] V tistih letih so bili tam Germanarehovi Goti, ki so bili sovražni do nas. V veliki bitki so bili potisnjeni in odbiti do Donca in Dona.

[14] Germanareh je pil vino pobratenja z našimi vojskovodji; tako se je utrdilo novo življenje …

[15] Ko pa so Goti šli nad nas, je Germanareh podpiral Hune. Imeli smo sovražnika na obeh koncih svoje zemlje. Bojarev je bil v veliki zadregi: proti komu naj gre?

[16] Mati Sva je priletela in mu dejala, naj najprej napade Hune, jih razbije in se nato obrne proti Gotom. Tako je tudi storil; tam je ubil Germanarehovega sina in umoril mladeniča Gularéha.

[17] Drugi naš mož je z njim pil vino pobratenja; še tisto leto je Mokoš krenila nad nas …

[18] Tedaj je Bolorev govoril o izgonu Gotov in storil, kar je napovedal. To naj bo nauk našemu knezu: gre za življenje ljudstva.

[19] Železo naših očetov, (Perunov) krog in konji — to je naša moč. Toda uklonili smo se drugim in nastopila je lakota …

Kritične in prevajalske opombe

O01. Tvorogov izrecno ugotavlja, da v priči M besedila 27 ni; »zbirna ploščica 27« je objavljena samo v reviji Žar-ptica (Ž).

O02. Ž izdajo poimenuje sestav iz odlomkov številnih domnevnih ploščic; to ni preverjeno enotno fizično gradivo.

O03. Tvorogov objavi 13 fragmentov. Izbrani Gnatjukov razlagalni prevod jih preoblikuje v tekoče povedi; naše številke [01]–[19] niso preslikava 1:1 na Tvorogovovih 13 fragmentov.

O04. Tropičja in oklepaji so ohranjeni zato, da ne prekrivamo izpustov ter uredniškega dopolnjevanja.

O05. »(Tristo) let« je izdajateljska dopolnitev oziroma negotova številka, ne zanesljiva datacija.

O06. Aldoreh, Konoreh, Bureh, Gotoreh, Segenj in Bolorev so imena iz interpretativnega vira. Njihova povezava z dejanskimi zgodovinskimi osebami ni dokazana samo s tem besedilom.

O07. Gnatjukovi pri Gularéhu izrecno priznavajo različna branja (ranil / umoril). V prevodu ostajata razhajajoči se formulaciji v različnih odlomkih, namesto da bi ju uskladili brez podlage.

O08. Voronežec, Donec in Don so imena v pripovedi; sama po sebi ne potrjujejo kronologije omenjenih bitk.

O09. »Vino pobratenja« je sodobna razlaga zvrsti obreda; zgodovinske podrobnosti niso neodvisno preverjene.

O10. »Mokoš« v tem bojnem kontekstu Gnatjukova pojasnjujeta tudi kot možen vojaški red ali časovno oznako; ni dokaz, da je božanstvo nastopalo kot zgodovinska oseba.

O11. »Mati Sva« je pripovedni lik, ne neodvisno ugotovljiva priča dogodka.

O12. Tvorogov opozarja na besedilne bližine posameznih fragmentov s ploščicami 6-D, 5-B in 8. Podvajanje ni dovoljenje za dopolnjevanje poškodovanih mest.

O13. [19] zaključuje Gnatjukovo št. 27. Naslednja enota je posebej naslovljena 8(27) in ni del samoumevno neprekinjene ploščice 27.

O14. Omejitev QA: razlagalnega prevoda ni mogoče brez ostanka poravnati z vsemi trinajstimi fragmenti Ž; za kritično izdajo je potrebna ločena mikrokolacija.

Fragmenti: 13 enot priče Ž in 19 prevodnih enot ni neposredno poravnanih.

Samostojna enota 8(27) — Askold in Rurik — samostojen odlomek

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Яко ста глутве, а тедо бяхом сири в ныще, ибо ть ина железва натщуть а наше нинтра извергнуть од та сва. Се бо Аскы а Ерке по Непры ходяшет о люде наше звенше до бория. А то бо яко Доре име про себень, тако не имахом сме ите до нь. О то тва да бенде во учение а разумяхом ста наше ощыбице, а имемо ину стате оде- рень. Се бо Аск имяй воя сва, посадне я на лодех а иде загребенте ина, а сте, да иде на грыць, да нише ихо грады, а да жере бозм в земе иех. Натоде не иста такова, яко Аск несте русич, неботво варензь, а има ина мета - то гмоть руску попира инама а зле деяце погенбе име е. Ни Ерке несте русищ, а то б то лис иде хитряшете до ступе а бие госте ина, коие бо тому доверенсеща сен. На старе погребенще ходива сме ста, а тамо помеснлехом, яко денщашеть пращурове нашие поде траве зелена, а тамо ведехом ста яква быте а зо ощо ите. И ту сва родци бяше делентессе, а кому старш пшен быте, кий бо сен знеда до оце а праоце маришеньска, кий одо нь иде, а кий збенде простець. А та велька свра одоляша русы, якве правляшете сен до ростржешени. И ростргнени тако грыцево одо сва земе жене я не ботьва, не имай сылу сцепнени до кругу а до крыел. Вшяк сва ста погленда на соуседице свое, а од се виры не има яква меже врже до сече. Тако прыйдоша воспянте а поченша сваретесе ста на поход ю, кий о боде лепе, а кий щечерн. О древле бола ина рече о витятстве, а тедьо наспете о походи ото оце сва. Тако бо Русколанье падьма до ниць од годе а иегуншта звьжества, а тоде Кийска Русе творяшесе а Онтува. А годь се устрашашеся иде ота вон до сверензе. Як бо вехом сверензе суте две: едина вендеста а друга годя. А ту то годь прибенде до нь, а годя сен усилисяше тамо тва, а вендестя ослабищеся сен такотье до тьва. Осебо жеменде бяша околы тоиа, а та бя литавао, и се назовешесе илмо одо ны, иже речены илмры.

Slovenski prevod

[01] Ko je nastopila lakota, smo postali osiroteli in revni, drugi pa so že brusili železo, da bi nam razparali drobovje. [02] Askold in Rurik hodita po Nepru in kličeta naše ljudi, naj se pridružijo boju z njima. [03] Toda kakor je bila napaka, da smo sprejeli Dira, tako tudi k njima ne smemo pristopiti. [04] To naj nam bo v pouk, da bomo spoznali svoje napake in znova ne zapadli v sužnost. [05] Askold je svoje bojevnike vkrcal v ladje in odšel plenit druge. Govoril je, da gre nad Grke, porušit njihova mesta in darovat bogovom na njihovi zemlji. [06] Toda to je laž, kajti Askold ni Rusič, temveč Varjag. Njegov namen je drugačen: poteptati rusko zemljo in jo pogubiti s hudobnimi dejanji. [07] Tudi Rurik ni Rusič. Kakor lisica zvijačno prihaja v stepe in pobija trgovce, ki mu zaupajo.

[08] Hodili smo na stara grobišča in tam premišljevali, poslušajoč, kako naši praočetje dihajo pod zeleno travo; tedaj smo razumeli, kako ravnati in komu slediti. [09] Nato pa so se naši sorodniki začeli prerekati, kdo naj bo najstarejši in kdo izhaja od pokojnih očetov in praočetov, kdo res prihaja iz njihovega rodu in kdo je brez rodu. [10] Velik prepir je premagal Ruse in jih razdružil. Zato niso pregnali Grkov s svoje zemlje, saj se niso mogli povezati v enoten bojni krog in razpreti kril. [11] Vsak je stal sam zase in nezaupljivo gledal sosede; niso pa imeli vere, ki bi može vodila v spopad. [12] Vrnili so se in se prepirali zaradi pohoda: kdo je ravnal dobro in kdo slabo. [13] Nekoč so govorili drugače — o zmagah; zdaj pa se z neslavnih pohodov vračajo k očetom.

[14] Ko je Ruskolanija padla pred Goti in Huni, sta nastali Kijevska Rus in Antija. [15] Goti so se prestrašili in umaknili proti severu. Kakor nam je znano, sta tam obstajali dve skupini: Vendi in Goti. [16] Goti so nato prišli k Vendom in se tam okrepili, Vendi pa so zaradi tega oslabeli. [17] Ob njih je prebivala tudi Žmud, pozneje imenovana Litva; pri nas so jih imenovali tudi Ilmi oziroma Ilmerci.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Tvorogov izrecno navaja, da gre za Miroljubovovo strojnopisno pričo M, naslovljeno »8(27) (1–28)«; povezava s ploščico 8 ali 27 ni pojasnjena.

O02. Navedba »(1–28)« v naslovu priče M opisuje njeno lastno številčenje; ne pomeni 28 ohranjenih slovenskih povedi.

O03. Besedilo v Gnatjukovi izdaji sega prek tiskane strani 173 na 175 ter se konča pred naslovom 28; ne gre za podaljšek št. 27 brez samostojnega statusa.

O04. »Nepr« je ime reke v izbrani izdaji; sodobne identifikacije ne uporabljamo za samodejno datiranje.

O05. Askold, Rurik in Dir so zgodovinsko prepoznavna imena, toda obtožb o njunih dejanjih iz tega besedila ni mogoče neodvisno potrditi.

O06. »Varjag« in »Rusič« sta izraza pripovedovalca, ki izražata tudi vrednostno opozicijo. Ne pomenita sodobnih narodnih kategorij.

O07. Grobišča in »dihanje praočetov« so literarna oziroma duhovna podoba, ne dokaz opisanega obreda.

O08. »Krog in krila« lahko opisujeta vojaško razporeditev; ne rekonstruiramo konkretne taktike.

O09. »Kijevska Rus in Antija« sledi besedilu; kronološka povezava obeh poimenovanj je del pripovedi, ne potrjena zgodovinska rekonstrukcija.

O10. »Vendi« in »Goti« sta ohranjeni oznaki brez avtomatične zveze s sodobnimi skupinami.

O11. »Žmud«, »Litva«, »Ilmi/Ilmerci« so izdajnova poimenovanja; njihova medsebojna enačitev je negotova.

O12. Slovenski prevod temelji na ruskem razlagalnem prevodu, ki ponekod smiselno dopolnjuje raztrgani oziroma negotovi prepis. Rekonstrukcij brez nadaljnjih virov ne predstavljamo kot zanesljivih starih besed.

O13. Priča M ni fizični izvirnik. Njenih navideznih grafemov ni mogoče preveriti neposredno na domnevnih lesenih predmetih.

O14. Ta enota se lahko potrdi skupaj z ostalimi v A47, vendar bo ohranila lasten status, ime in ločene zapise QA.

Enota 8(27) je samostojna; odnos priče M do ploščic 8 in 27 ostaja negotov.

Ploščica 28 — Obramba mest in sovražniki

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се вргане нашие оте и не мо(ж)яхом овратеце о заде, и се вргащеть, и се граде нашие о тяготе све осещесе. И се риеющь имо конензь Бравелень одержатесе о помощце грд грдие и дершешете вое свое, да се храниешуть оны сылу русе о иединну грзу врзием и такве и сеи. Се б то жмыдие риекша намо о годие, яка имае Детереха а иде до полуноще и тамо у жмыдие овратесе до полудение и се идеть на роме. И тамо се перешеть легы и вое ины, и бере ругу влку оде оны. И се втрэшеть до земе оныа, и се Детерех убие(нь?) бяш Одокрех имоу, се бо годе тая бзем противениа, и тои сен изплевашуть ие. Се грдие нашие соуте сире, и старше родие нашие не избряшуть иниа о себе, абы те ихева пра- вите. Се идяхом и до не, а достоить иема риечешете о тоиа и потрщете на внезапу труждоу, и се труждящехом о тоиа и слезе лию о та. Бие крыдлема Матр Сва Слава и вречеть намо о труднием часу сушьны и мору говяд. И се виехом якожде рчена есе од праоце, яко киелцы поможа има. И се бо идошя до не и тако бышя ста лиеты оупоможены о тиех, а также о илмы, се бо тъ илероу исьме родице. И се Род Розаниць имие ны о срыдце отче и охрание ны оде врзе. Се бь то вргохом ныне, и се молих бзе о заступнене нашие, и то бендешеть тако, Ясна бо ие про ны. И се вен- дешеть още нашие скърезь горы и стенпе мимо годие. И се Дону пияше, иимяхом ту риекоу нашию, якожде врзехом крве нашю до земе, та ие руська земе и буде руська. Се бо русиче имахом потргу Свржещескою о ны, и се твряхом труд наш о жыльбие. И се жмыдь речеть намо, яко пшеде до(по)мощие нашие и подрже ны противе (в)рзием наши- ем, коренсте бо не имахъ никоиа. То речешете на вы, и то аз риех: поможашете о борбу руською супротиве врзем моем а вашием! И се за троудень час нашь не бржиехом о ны а идемо оумарате за род наш. И се огьден Яма жереть оубие- не, и се врание ядшуть очесы иех, и се трва растнеть скрезь щелепень ю. И то зряте не можахом, яко отратиехом до гры, и земы, и сылоу нашю. И небожде бендиехом одерень взенте до ралы ие, якожде комоние тегнете о орию иех и жнию иех виенете, да ядуть хлб нашь и ядьмо земе? И то не можашеть сен иевете до мысель нашие, и кркше нашие не имяхом долити до кмете. И се бзе нашие доляшуть врзе нашые и сломете хрбты иех, яко дзерзеть не имоуть на све- ще нашие и влащете жены и диете нашие до трзище и тамо леншете елание и грцием за ображе србрние а златие. Се врзием риечехом о зменджете сен, якожде тма по сурие. И се Паруне оутще на вы и розтрещеть вы яко овчы, и крат оты отреметшуть и воие свргы оубояшьтессе. И се бь то ие знаме, якожде у Ниепры проквенте лозице взимие, и се Коупало укажяшеть про ны знаме о вентезе на врзие, и то имяхом тварете. Се б то Марь иде на не и Мор, се двие оемщуть сылы иех и омечуть ие под мече наше. И се мощ мече омеждеть ю, се межда дияляшеть ны и междия та иесе плниа крве, и то престенпете не достоите о иех, колиждо ны, и такъ бе. И се Боровлень рече якожде смиехом ходя- шете до не, и то знаме намо речеть, якожде вентезете имя- хом, яко сьме венде. И се венде оусиещуть на земие иди- еже суне сурь спияшете вноще на златием ложие имать, и тамо иех земе есе. Се Сврог оце речешеть о тоиа, и такожде братарие нашие соуте о тоие крае. И риечехом о оны, якожде притецащуть до ны за час зымень и подржють ны, и се сыла бозька гренде до ны, и та ны удержашеть до конце. А се венде, и до нь идяхом помощце молите, и не имие те, якожде всяк люд достоить сен хранете само.

Slovenski prevod

[01] Sovražniki se zaganjajo nad nas, mi pa si ne smemo privoščiti umika. Znova so nas napadli in v naših mestih so zavladale stiske. [02] Knez B(o)ravlenj je rekel: »Mesto naj pomaga mestu in podpirajte svoje vojščake, da ohranijo moč Rusi enotno, saj je prav ta strah sovražnikom.« [03] Žmud nam je pripovedovala o Gotih, ki so z Deteréhom odšli proti severu, tam pa so se obrnili na jug in krenili nad Rimljane. [04] Tam so premagali legionarje in druge vojščake ter od njih pobrali veliko rugo. Vdrli so v njihovo deželo in Deteréh je ubil Odokréha, kajti Goti naj bi nasprotovali bogovom, ti pa naj bi jih zato izkoreninili.

[05] Naša mesta so ostala osirotela, starejši rodov pa ne izbirajo drugih, ki bi jim vladali. Prišli smo k njim in jim morali govoriti o tem ter jih pozvati k nenadnemu, skupnemu delu. [06] Ko smo opravljali to delo, smo prelivali solze. Mati Sva Slava udarja s krili in napoveduje težke čase suše in pomora goveda. [07] Iz izročila praočetov vemo, da so nam Kelti pomagali. Odšli smo k njim in tam ostali sto let ter prejemali njihovo pomoč. [08] Tako je bilo tudi z Ilmerci, našimi sorodniki. Rod-Rožanič (Svarog) nas je nosil v svojem očetovskem srcu in nas varoval pred sovražniki. [09] Zdaj se znova podajamo proti sovražnikom in bogove prosimo za zaščito. Tako bo, saj je svetloba na naši strani.

[10] Naši očetje so šli čez gore in stepe mimo Gotov in pili iz Dona. To reko smo imeli za svojo, saj smo prelili kri za tisto zemljo. [11] Zemlja je ruska in bo ostala ruska! Kakor Rusiči imamo Svarogovo skrb in delamo za svoje življenje. [12] Žmud govori, da nam bo prišla pomagat in nas brez vsake koristi podprla proti sovražnikom. Kakor so vam rekli oni, tako pravim tudi jaz: »Pomagajte v boju ruskemu ljudstvu proti mojim in vašim sovražnikom!« [13] V težkem času se ne varujemo, temveč smo pripravljeni umreti za svoj rod. [14] Gnusi vredna Jama požira ubite, vrane jim kljujejo oči, trava pa jim raste skozi čeljusti. Tega ne moremo gledati, ker smo izgubili gore, zemljo in svojo moč.

[15] Ali nas bodo zdaj zasužnjili in odpeljali delat na sovražna polja, da bomo kakor konji vlekli plug po njihovih njivah in vezali njihove snope, da bodo oni jedli kruh, mi pa zemljo? [16] Česa takega ne smemo dopustiti niti v mislih in svojih vratov ne smemo sklanjati k zemlji. [17] Naši bogovi bodo premagali sovražnike in jim zlomili hrbte. Ne smejo nas držati zvezanih, ne smejo naših žena in otrok odvažati na tržnice ter jih za zlatnike in srebrnike prodajati Helenom in Grkom. [18] Sovražnikom pravimo: izginili boste kakor Tema pred Soncem. Perun vas bo napadel in razgnal kakor ovce; tedaj bodo trepetali in se bali vojščakov Svarge.

[19] Znamenje je bilo v tem, da je pri Nepru sredi zime zacvetela trta. Kupalo naj bi nam s tem napovedal zmago nad sovražniki; storiti moramo, kar nam sporoča. [20] Nad sovražnike bosta šla Mara in Mor; vzela jima bosta moč in ju pometla pod naše meče. [21] Moč mečev jih bo odbila, meja pa nas bo ločevala. Ta meja bo napolnjena s krvjo in sovražniki je ne bodo smeli prestopiti, medtem ko jo bomo mi lahko. [22] Boravlenj je dejal, da moramo kreniti nadnje, ker nam znamenje napoveduje zmago. [23] Vendi prebivajo v deželi, kjer Sonce-Surja ponoči počiva na zlatem ležišču. O tej deželi je govoril Svarog, naš oče; tudi tam naj bi živeli naši bratje. [24] Prosili jih bomo, naj pridejo pozimi na pomoč, in božanska sila bo prišla k nam ter nas do konca podpirala.

[25] Šli smo k Vendom prosit pomoč, vendar je nismo dobili, ker mora vsak rod poskrbeti zase. Tako smo za vselej izgubili povezavo z njimi.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Začetek 28 je na tiskani strani 177, konec na začetku 181 tik pred oznako 29; ne vključujemo zaključka posebej označene 8(27).

O02. Besedilni vir je M po Tvorogovu, brez objavljene neodvisne vzporednice Ž za celoto št. 28.

O03. Boravlenj/B(o)ravlenj: negotova glasovna oblika imena; oklepaj je prevzet iz razlagalnega vira.

O04. »Žmud« je izvorno poimenovanje; povezava s poznejšo zgodovinsko skupino ni avtomatično potrjena.

O05. Deteréh in Odokréh sta imeni v besedilu. Gnatjukova v opombi predlagata enačitev z zgodovinskima vladarjema; te identifikacije ne predstavljamo kot dokazano dejstvo besedila.

O06. »Ruga« je zgodovinsko nedoločena dajatev. Ne prevajamo je samodejno kot državni davek v današnjem pomenu.

O07. »Osirotela mesta« pomeni porušeno ali brezvodno stanje v pripovednem smislu; o fizičnem obsegu uničenja ni neodvisnih dokazov.

O08. Mati Sva Slava je pripovedni motiv, ne zgodovinsko potrjena oseba ali bitje.

O09. »Kelti sto let«: število je prevodna vsebina, ne preverjena kronologija. Gnatjukova dodajata razlagalni zgodovinski komentar, ki ni del ohranjene pripovedi.

O10. »Ilmerci« in »Rod-Rožanič (Svarog)« so uredniške rešitve Gnatjukovih; ne dokazujejo zgodovinskega izročila ali genealogije.

O11. »Don«, »Nepr« in omenjena zemlja so znotraj pripovedi; ni neposredne sodobne politične implikacije.

O12. Podoba suženjstva, trgovine z ljudmi in smrti je govorniška pripoved; ne dokumentiran popis posameznih zgodovinskih dejanj.

O13. »Jama« se pojavlja kot poosebitev smrti; ne enačujemo je brez dokazov z določenim zgodovinskim kultom.

O14. »Mara« in »Mor« ohranita ločeni imeni; njuna istovetnost ali povezava ni pojasnjena z neodvisnimi viri.

O15. Cvetoča trta pozimi je znamenje v besedilu; ni meteorološko ali botanično potrjeno poročilo.

O16. »Vendi« in dežela sončnega ležišča sta del mitične zemljepisne pripovedi, ne zanesljivo določena kraja.

O17. Gnatjukov ruski prevod mestoma dodaja pomenske oklepaje, ki niso nedvomno razvidni iz Tvorogovovega prepisa.

O18. PASS WITH LIMITS ne pomeni preverjene pristnosti ali neodvisne zgodovinske verodostojnosti.

Ploščica 29 — Askold, Dir in pretekli spopadi

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо трщехом об оние о(н)иегды. И да иде слво нашие о правдие, и такво... обриецехом првду. И се рциехом од старие словесы, яковы истечя од оце нашие, ижъ бо бяше сылне. И то имяхом вржещетесе до бразды иех и тако потращете до оне. Се бо Асклд иде со врязе све до ны, а се Асклд ие врг нашо. Се рце намо, яко иде о захць нашие и лже, якожде иесе врг досете, яко грьек. И се Асклд иесе вряг оруждень про гостие иеланстие хрянете, идежде идящи суте до Непря-риеце. И се Асклд придше до ны со кнудием о два сет ляты по Алдориеху и хочашеть првете ны. И се Дирос еланесть о рце смиере о сьва, и се на стл есе преждие ове. И се Асклд овраждете Дироса и иесе о нь иедень на мисто то. И такожде ие врг нашь и не хочаехом ие якожде врга. Старе речене повядоуть ны, якожде придша на Русие инь Асклд, и яко бендьше трие Асклди врзи. И тоие врязи себе жряхоуть, и не соуте нашие, нижде цизы кнзие, яковы не соуте кнзе, нижде вое простие, и сылоу похыце владстве об овыя. И се Ерек идье... Оспомыньемо, якожде роместе орли...пораждиене бяше од диеды нашие на устиу Данаиевоу, и се Триань налиезе на дуленбе. И се диедове нашя идошя на легы оние и розтрщеша иех. И то беньше о трие ста лете до нашие доба. И се имяхом држете о паменте, и се не даяхомсе до Ереку, яко сьме не дахом и прежды инием. Имяхом кнезы све а ругу ием дахом а дащехом до концие. Ни роме ни еланштие не владнешете ны и такожде пребендиехом. И се дуленбие риечяшуте о ны, якожде семе братаре о ове, и то иесте истьща правда, якожде течяшуть оны одо иедина коренце, якожде исьме. И се взпомыньемо якожде Троянь бя одо диеды нашие ростршен и легы ие одерене бряте бяше до поль нашиех. И тамо труждешесе про ны десенте ляты и опущене есе од ны. И се ромие рекошуть, яко сьме врвы, и се грьцие риеко(с)та обаполы, яко сьме врвы. И то имяшуть о два хисенсть, и оба двие жадяшутьсе на земы нашя. И се земь ие, якожде вземо ие мечем и крве, и та иесье земь. И се Триань беш за пенте сты ляты до годие. И такожде днесе рциехом, якожде валка нашя не престание до концие житьбы нашиеа, и се достоихом пратесе о житьбоу нашю мечема. Се риечеть вамо Хороугынь сен од оце Хорыге, и се есе просиць ваш о бозех, якожде даяшуть оны вамо сылу и владнесчь на земе вашю, околиены сьме о вразиех и прящехом. Се бяша Воронзенец риека и градьба, и тамо оце ншие розтрщашхоу годе. И тако сьме розтршащехом врзе овы, се собеньствы све одяхом и рциехом, якожде бенде инь час на не. И тамо Матрь Сва Слава пшедь наме идеть, якожде огень дашеть пращуром нашием. И се щуре нашие ве сварзие радяшуться о ны, се бо Пытере Дияие моли о ны, и се Оре зряшеть на све людь, и се не можяхом врнтете тылы сва врзием. Се бяш в час онъ Дирос и се бяшъ гьреколанецъ и той посчзне. И приде на не Асклд и Ерек, и то молих бзе позбавнте Русе злы тая.

Slovenski prevod

[01] Naj bo naša beseda resnična in tedaj bomo našli Prav. Govorimo z besedami, ki smo jih prejeli iz davnine, od svojih očetov, ki so bili močni; stopiti moramo v njihovo brazdo in ji slediti. [02] Askold prihaja k nam z Varjagi in ta Askold je naš sovražnik. Govori, da prihaja, da bi nas branil, a laže, saj je prav tak sovražnik kakor Grki. [03] Askold je Varjag, oborožen zato, da varuje helenske trgovce, ki prihajajo k reki Nepr. [04] Ta Askold je prišel k nam s Knudijem (?) dvesto let po Aldorehu in nam hotel vladati. [05] Helen Diroš je dejal, naj se mu podredimo, saj je že pred njim zasedel (kijevski) prestol. [06] Tedaj je Askold ubil Diroša in sam zasedel njegovo mesto. Tudi on je naš sovražnik in nočemo ga.

[07] Stara izročila pripovedujejo, da je na Rus prišel še drug Askold in da so bili kar trije varjaški Askoldi. Ti Varjagi darujejo po svoje. [08] Niso naši, temveč tuji knezi — ali pa sploh niso knezi, temveč navadni vojščaki, ki si s silo prisvajajo oblast nad nami. In tudi Rurik prihaja … [09] Spomnimo se, kako so naši dedje pri ustju Donave premagali rimske orle, ko je Trajan napadel Dulebe. Naši dedje so krenili nad njihove legije in jih razbili. [10] To se je, kakor trdi pripoved, zgodilo tristo let pred našim časom. To moramo ohraniti v spominu in se ne podrediti Ruriku, kakor se nismo podredili drugim pred njim. [11] Imamo svoje kneze in dajali smo jim rugo; dajali jim jo bomo do konca. Ne Rimljani ne Heleni nam niso zavladali, in tako naj ostane!

[12] Dulebi govorijo, da smo njihovi bratje. To naj bi bila resnica, ker izhajajo iz istega korena kakor mi. [13] Spomnimo se, kako so naši dedje premagali Trajana, njegove legionarje pa odvedli na naša polja, da so odplačevali davek. Deset let so delali za nas, nato smo jih izpustili. [14] Rimljani pravijo, da smo barbari, Grki prav tako. Sami pa so zvijačneži, saj oboji poželjivo gledajo po naši zemlji. [15] Toda zemlja, ki jo vzamemo z mečem in krvjo, je naša zemlja. Trajan je po besedilu živel petsto let pred Goti. [16] Še danes pravimo, da se naš boj ne bo končal do konca našega življenja, saj se moramo z meči boriti za svoje življenje.

[17] Tako vam govori sin, (sin) očeta Horjiga; prosi za vas bogove, naj vam dajo moč in oblast nad vašo zemljo, kjer nas obdajajo sovražniki in se bojujemo. [18] Bila sta reka in mesto Voronežec. Tam so naši očetje premagali Gote. Tako bomo tudi mi premagali svoje sovražnike in znova dobili svoje, za kar pravimo, da bo prišel čas. [19] Pred nami stopa Mati Sva Slava, ki je našim praočetom dala ogenj. Naši predniki se v Svargi veselijo zaradi nas, Pitar Dij moli za nas, Orej pa gleda svoje ljudstvo; zato sovražnikom ne smemo pokazati hrbta. [20] Nekoč je živel Diroš, Helen, nato je izginil. Nad nas sta prišla Askold in Rurik in bogove prosim, naj Rus rešijo tega zla.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Ploščica 29 se začne sredi tiskane strani 181 in konča na strani 185 pred naslovom 30; sklici so preverjeni na skenu.

O02. Tvorogov št. 29 pozna iz M, ne iz dveh neodvisnih objavljenih prič.

O03. Imeni Askold in Rurik sta zgodovinsko znani, vendar posamezne obtožbe in kronološke povezave v tej pripovedi niso dokaz zgodovinskih dogodkov.

O04. Diroš/Dir je zapisan po razlagalni izdaji; enačenje osebe z določeno zgodovinsko osebnostjo ni samodejno.

O05. »Knudijem (?)« že v Gnatjukovi izdaji nosi vprašaj, izdajatelja pa dodajata hipotetično etimologijo. Ne odstranjujemo negotovosti.

O06. »Dvesto let po Aldorehu« je izročilna kronologija, ne zanesljiva datacija.

O07. »Trije Askoldi« sledi besedilu in ne pomeni ugotovitve o treh preverjeno različnih zgodovinskih posameznikih.

O08. »Rimski orli« je vojaška prispodoba, ne dokaz o določenih najdbah rimskih praporov.

O09. »Trajan« je zapisano ime. Trditve o njegovih vojnah z Dulebi iz tega vira niso neodvisno potrjene.

O10. Števila 300, 10 in 500 so vzeta iz besedila, vendar so med seboj in z zunanjimi kronologijami problematična; ne uporabljamo jih kot objektivno datiranje.

O11. Razlaga »naš čas = 401« je špekulativna opomba Gnatjukovih, ne stavčna vsebina priče M.

O12. »Ruga« ostaja izraz za dajatev brez varljivega enačenja s sodobnimi javnimi davki.

O13. »Dulebi« in »isti koren« sta trditvi pripovedovalca, ne genetska oziroma etnografska ugotovitev.

O14. »Horjig« in predlagana etimologija imena sta zelo negotova; Gnatjukova v opombi primerjata z nekaterimi letopisnimi imeni, kar ni neodvisna potrditev.

O15. »Voronežec« se pojavlja tudi v prejšnjih enotah, vendar ponovitev ni dokaz za njihovo kronološko skladnost.

O16. V zaključku se omenjajo Mati Sva, Pitar Dij in Orej; to so literarno-verski liki v besedilu, ne preverljive priče dogodkov.

O17. Viri ne dovoljujejo neposrednega preverjanja domnevnega lesenega izvirnika ali vseh uredniških dopolnitev, označenih z oklepaji.

Ploščica 30 — Pitar Dij, enost in mnogoterost

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо хрнящехом Пытаре Диаие, якожде тоие особень ие сташеть о Матри Протиеве. Се бо те беньше о со всенпления до крынь, и та идяшеть, ренщемы вздия до хленбь, и се дашеть даж(д)е, якожде иде и насицеть. И то имахом жытень нашю и жнию виенхом о славе ие, се бо Протиеве ие Земе наша и ту хранихом якожде оцы нашие. И се повинцехом сварзе и земие, и правихом свадиєбь о тои, якожде хом се Тварицищ ие Сварежь а Протиеве ие жена ие. И се празденсты имахом диеяте, якожде о муже и жение, исьме диеще ие. И тако рциехом бенедешете те здравие быте и щастене, а имате деты многа. И се бо ухвалишетесе, и тако зряте до вод боуде велеплодьния. И се дашете менже о све Питаре, и да обенщете твиєм будиєше плния плдие и овощь и зрны. И се радиехом о тои и огурадх ящете тие, и то бяшете тако до конечен ден. Се бо виерны твие омолящуть о блазиех и добиех, да бенедешете ихма живот усицень о пртиебны. И о жряте се тие о тому, и дрзешете сен о воладносче твиа, Виергунь, бо можашеть о хлябе дашете, со имяхом нуже нашие и молихом о те. Се бо Ондере имяхом, якев ие инь Парунець, и се вердже врзе на хрьбетеше и такожде отрще главы ие, и жечеть о небы, и кидьние о моря и пуще. И се сушена теце брзие о крае чужде и тамо ие до часы, ажьде Пытаре ие одовенде. Можденосче идяшете оспиете и вершедсете на не и тленшете ие. А то сен моляху бзем о та Жалие и Горуние тоие, а сице ста бозе о меже тои пернде Сварегъ И той одевтще руче своиа оде браде и повеляшеть дажьде тещашете до гомыте тоя, и се перст усхлиа насщите сен можашеть о волие бождесьте, и злаще сен можашуте се трцате до твардее и сен зриацете (о) суре. И се бо суре живяшете о ньвоу и плняцете сылоу зелене хкрия и злаще, и се стеереньце ожиеть и зеленесеть. И та виены рашие и оберехом овиа до житнець нашиех, и се виеноу одевержехом до ние и речехом, яко Вергуннець-Ондере оупаднеть до ны, тае расще виена и злаце тиа, и се имяхом исце ядете хлиебы свиа. Се бо верзждехом о Ниедроу, и то диеяхом, брвне опросче, и риециехом: яко ие издие? А по тием заждиехом огены сыльныя и верждиехом до не брвене тое, якожде агенъ быеть до небесы, и тамо язень ие се трзещеть, и се двоиа и трие сен диельте. И те иесь знаце од бозе яко любисце жерьтва теа онием и хотяшуть оноу. Аще бо ть ие блоудень инь, якове олечашеть бозе тоиа оделияше ве о свргы, изверждень буде из рды, яко не ниемяхом бозиа развие. Вышень и Сврг и ины соуте множествы, яко бг ие иединь и мнъжественъ. Да сен не роздиляшеть никие то множьства и не решашеть, якожде имяхом богы многаа. Се бо свент Ирс иде до ны и да будисмь достищены овиа.

Slovenski prevod

[01] Tako častimo Pitarja Dija, ki posebej stoji ob Materi Prôtevi. [02] Ko z otoplitvijo usahnejo izviri, Mati Zemlja dvigne roke proti nebeškim vodam, Pitar pa pošlje dež, ki pade in jo nasiti. [03] Tako dobivamo svoje žito in vežemo snope v njeno slavo. Prôteva je namreč naša Zemlja, ki jo varujemo kakor naši očetje. [04] Tako združujemo Svargo in Zemljo ter praznujemo njuno poroko, pri kateri je Stvarnik Svarog, Prôteva pa njegova žena. [05] To slavje prirejamo kot za moža in ženo, mi pa smo njuni otroci. Želimo jima zdravje in srečo ter mnogo otrok. [06] To sta odobrila in pogledala v vodo, da bi bila rodovitna. Rodil se jima je Pitar in obljubil, da bo množil naše sadove, zelenjavo in žito. [07] Tega smo se veselili in od njega prejemali blagor; tako naj bo do poslednjega dne.

[08] Tvoji zvesti te prosijo za dobroto in blagostanje, da bi imeli za življenje vse potrebno. [09] Zato darujejo in se držijo tvoje moči, Vergun, saj iz nebeških voda lahko daješ tisto, kar potrebujemo; za to te prosimo. [10] Poznamo tudi Indro, ki je drug (obraz) Perunovega božanstva: sovražnike podira na hrbet, jim seka glave, grmi z neba in jih meče v morja in puščave. [11] Suša naglo prihaja iz tujih dežel in vztraja, dokler se ne vrne Pitarjeva moč. Tedaj naleti nanjo in jo uniči. [12] Zato molimo bogove, tudi Žalo in Gorunjo, vse te bogove častimo.

[13] Medtem Svarog gladi svojo brado in ukaže, naj dež priteče na izsušena tla. Posušena zemlja se po božji volji napoji in žita rastejo, ker dobivajo vlago. [14] Nato vzide Sonce in oživlja njive, z zeleno močjo napolni žito, da zrnje oživi in ozeleni. [15] Kosimo rasti in jih spravljamo v žitnice, zlagamo snope in govorimo, da je Vergun-Indra padel na naša polja ter oživil klasje in žita. Zdaj bomo zares jedli svoj kruh. [16] Indri smo zažigali ogenj, vendar smo prej, preden smo vanj položili hlode, ugibali, kako visoko se bo dvignil plamen. [17] Nato smo zakurili močan ogenj in vanj metali polena, da je plamen segal proti nebu in se njegov jezik tresel ter razcepil na dva ali tri dele. To smo razumeli kot znamenje bogov, da jim je daritev všeč in so jo sprejeli.

[18] Če pa se pojavi tak zablodeli človek, ki začne bogove naštevati vsakega posebej in jih v Svargi ločevati, naj bo izgnan iz rodu, saj nimamo med seboj povsem ločenih bogov. [19] Višnji, Svarog in drugi so mnogoterost; vendar je Bog eden in mnogoter. Nihče naj ne deli te mnogoterosti in ne govori, da imamo veliko bogov. [20] Svetovid nam prihaja naproti. Bodimo ga vredni!

Kritične in prevajalske opombe

O01. Ploščica 30 se začne na strani 185 po zaključku 29 in konča na strani 189 neposredno pred naslovom 31.

O02. Primerjalni Tvorogovov prepis št. 30 je iz M. Preverjanje besedilne starosti domnevnega izvirnika ostaja nemogoče.

O03. Pitar Dij je ohranjen kot ime. Gnatjukova ga v opombi razlagata z domnevno etimologijo »dajalec pitja« ter povezavami s Perunom in Indro — to ni neodvisna etimološka potrditev.

O04. Prôteva je ime, s katerim besedilo povezuje Zemljo; Gnatjukova predlagata primerjavo s sanskrtskimi izrazi, vendar takšna primerjava ni samoumevno dokazana.

O05. »Nebeške vode« je prevod izdajateljske podobe, ne meteorološki opis dejanskega izvora padavin.

O06. »Svarga«/»Svarta«: izdaji in prepis lahko dopuščajo pomensko oziroma grafemsko negotovost; v glavnem besedilu se odločimo za Svargo, zaradi vsebinske navezave na Svaroga, vendar mora ostati možnost revizije.

O07. Poroka Svaroga in Prôteve je pripovedna mitološka konstrukcija v tem viru; ni dokazano, da jo potrjujejo neodvisni staroverski viri.

O08. »Pitar je rojen njima« je prevod te izdaje; genealoško drevo bogov ostaja notranja pripovedna trditev.

O09. Vergun, Indra in Perun so izrecno povezani v Gnatjukovem besedilu; povezava ni samodejno dokaz zgodovinske enotnosti kultov.

O10. »Žala« in »Gorunja« ohranjata negotovi imeni; določitve teh imen niso zanesljive.

O11. Podobe Svarogove brade, sončnega oživljanja zrnja in dežja so literarne personifikacije.

O12. Opis zažiganja polen in razcepljenega plamena je obredno pripovedovanje, ne arheološka rekonstrukcija obreda.

O13. Prizor, da plamen pokaže sprejem daritve, je pripovedovalčeva vera in ni empiričen znak, ki bi ga smeli razglasiti za dokaz božanskega posega.

O14. »Bog je eden in mnogoter« je teološka izjava v besedilu, ne avtomatično splošno potrjeno verovanje vseh zgodovinskih Slovenov.

O15. Ločevanje imen bogov v »mnogoterost« je prevajalska rešitev, ki ohranja napetost med enostjo in množino izdanega besedila.

O16. Izjava o izključitvi iz rodu je del pripovedi, ne priporočilo za sodobno skupnost.

O17. Naslednja enota je 31 in je v ta prevod ne vključujemo; skupinski A47 se tu zaključi.

O18. QA2 PASS WITH LIMITS: primerjava izdaj in meja besedila, ne popolna neodvisna grafemska kolacija, in ne verifikacija zgodovinske avtentičnosti.

Ploščica 31 — Molitve bogovom

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Пожешемо ти, бъже! Яко се намо деяцеши суру пити смъртну а на врази грендешеши, а тоиа бияшеши мечем твоем мовленом, згоу а свентем мршищи очесы, а нъч на не натенчаще, абы сиан знещенти. То оубо Пероуну а то мовленхом сен, яко нъ снезбавитихомсе врзи грябей. Да инде той ден, яко хчеши ты, а зобыхимо упрезнвенцещи. А гръмити на ны, а то бо исте сила тва на нь поля оплоднящи, а гръм и дежде лияшетисе на оны. Тъму се мы блази, яко идехом по въли твоей. Аз бо утрения слава ти ренщена имах. А тако рцемо, яко блг есь а подташ благ наших, упрьшеная оны суте, як овциа утечашуть. Да имеши ны ве вси дни, а да будехом ти вирнии до конце славы твоя... Славихом Да(ж)ьбо, а буде той нашь Пъкрвител а Застоупич од Коляды до Коляды, а плоди на полех, а даяшет трвы на скотия, а да намо во све дние гъвиадиа оумножитисе, а зърна житния множествъ, абыхом медвищи затвржети, а пещи бга свта слвити Соуронже, бо сть одречен одо зимы а теци на лето. Тому бо поемо слву яко оци во полех. Земе наше улежєся од суна до суна свєнрожа а влки суте, тамо бо хороси луци, а тамо ведьмо говяды а проплодитисе имо волию Дажьбу, его же славихом...Слвихом Огнебга Семьиръгла, древо грызуша а сламу, а огнекуделице розвияштя воут(р)ие, вден а вчери. А тому быхом дячи за соутворене брашно а пития, яко есь едине храним во попели, а того вздыймо а горити... Ида доми сва и дами сушти, да святитася имено го Индра! Ак бо то иес нас бг а меше бги а веди знашти, так оспием бяхом и оштего. А имамы стади скотиа, иж брежехом от зла, гобзавися та стады убрежен бяшет. А так семе го а децко, придша од земе Арстии до края Инська, а т луц(е) емехом до придяти до раи трвня скот зли злащения. Тамо вселие влико нас обояша. А тамо реце отец глс Ариув, три сыны деляти на три родиа ида до полудене а то западаню слонцеве, а т бясте Кий, Щк а Хрив. А так пделав кт идша инъ, три ръд а та сида вськ до гмть сву. А Кий бо рче става грду, а тому име дано ес Киев. Тамо зиму живахом а тецем о въсне сиц до пълдне, а там скт пасемо до прва лета. Ажче бъ кый видае тыя не вз(н)есящ хвалу бозем, триклят буде. Слава Впаруни, бгу нашиему, ижъ бо ны хранящь а такъ бъжь здравию датель, благи земны подающь. Тому бъ паляй огнь веще в гради Нове на Волхови а на горе у лесов. А тъ дуброве божь брезы, не бъ дубия понивадижь, бги наши соуть в тому. Яко Даж(б)е есь даяти просящи, а то тъ бъжь хвалихом.

Slovenski prevod

[01] K tebi se obračamo, Bog! Daješ nam piti surjo smrti; prihajaš nad sovražnike in jih udarjaš s svojim mečem, bliskom. [02] Z iskrami in svetlobo jim zaslepiš oči in nadnje pošlješ noč, da ugasne dnevna svetloba. [03] Tebe, Perun, prosimo, da nas rešiš sovražnega ropanja. [04] Prihajaš na dan, ki ga sam izbereš, in padle pokličeš k sebi. [05] Grmiš nad nami in resnično tvoja moč daje rodovitnost našim poljem; nadnje se z grmenjem ulivajo deževja. [06] Zato imamo dobrine, ker sledimo tvoji volji. Jaz, čarodej, ti izrekam jutranjo slavo. [07] Pravimo, da si dober in darovalec vseh naših dobrin; tudi tiste, za katere prosimo, prihajajo k nam kakor ovni. [08] Naj jih imamo vse dni in naj ti ostanemo zvesti ter te slavimo do konca. [09] Saj si naš Oče za vselej in tako boš ostal vsak dan.

[10] Darujemo ti zelenjavo in jedi ter pojemo o tvoji veličini. [11] Slavimo Dažboga, naj nam bo zavetnik in branilec od Koljade do Koljade. [12] Naj daje sad poljem, travo živini, naj množi naše črede in žitno zrnje. [13] Da bomo mogli pripravljati medico in slaviti boga Svetlobe, Suroža, ko premaga zimo in obrne čas k poletju. [14] Njemu pojemo slavo, kakor so jo naši očetje peli na poljih. [15] Naša zemlja se razprostira od vzhoda do zahoda Svarogovega sonca in velika je. [16] Tam so dobri travniki in tam vodimo črede, da bi se po Dažbogovi volji množile; mi ga slavimo. [17] Slavimo Ognjeboga Semargla, ki grize drevo in slamo ter zjutraj, opoldne in zvečer razpihuje ognjene kodre.

[18] Zahvaljujemo se mu za pripravo jedi in pijače. Ogenj hranimo v pepelu in ga nato razpihamo, da spet zagori. [19] Ko pridemo domov, na ogenj nalagamo suho dračje. [20] Naj bo posvečeno Indrovo ime: bog je naših mečev in pozna Vede, zato ga opevamo. [21] Imeli smo črede živine, ki smo jih branili pred zlom; po njegovi skrbi so bile obvarovane. [22] Mi smo njegovi otroci; prišli smo iz arijske zemlje v Injsko deželo in našli travnike ter zeleno pokrajino, primerno za pašo. [23] Tam nas je prevzelo veliko veselje. [24] Tedaj je oče Arij naročil, naj se njegovi trije sinovi razdelijo v tri rodove in odidejo proti jugu ter zahodu: Kij, Šček in Horiv. [25] Tako so se razdelili in vsak od treh rodov se je naselil na svoji zemlji. Kij pa je velel postaviti mesto, ki so ga imenovali Kijev.

[26] Tam smo preživeli zimo, spomladi pa spet krenili na jug in tam pasli živino do prvega poletja. [27] Kdor to ve, pa ne izreče slave bogovom, naj bo trikrat preklet. Slava Vparunu, našemu bogu! [28] Varuje nas, daje zdravje in zemeljske dobrine. [29] Njemu prižigamo večni ogenj v Novem gradu ob Volhovu in na gori ob gozdovih. [30] Varovali so božje hrastove gaje; svetih hrastov se ne sme podirati, kajti naši bogovi so v njih. [31] Dažbog daje vsem, ki prosijo, in tebe, Bog, slavimo!

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. Naslov in zaporedje petih božanskih imen izhajata iz Gnatjukovega kazala; ni samostojna arheološka potrditev obredja.

O02. Tvorogov za 31 navaja strojnopis z oznako »ploščica z molitvami« ter dodatne arhivske fragmente; njihovega razmerja ni mogoče preprosto poenotiti.

O03. Zadnji zgodovinski odstavek o Ariju, Kiju, Ščeku in Horivu je v Gnatjukovi redakciji vključen v 31, čeprav Tvorogov omenja tudi posebej naslovljeno rokopisno »31 (27–42)«.

O04. »Surja smrti« ni recept niti razlaga dokazane zgodovinske pijače; besedna zveza sledi Gnatjukovi interpretaciji.

O05. »Meč-blisk« je mitološka prispodoba v besedilu, ne zapis o preverljivem dogodku.

O06. »Čarodej« je prevod Gnatjukovega uredniškega dodatka (кудесник), ne neposredno potrjena funkcija zgodovinskega pisca.

O07. Podatki o petih molitvah na dan se pojavijo v uredniški opombi Gnatjukovih; niso del verza iz te enote.

O08. »Od Koljade do Koljade« pomeni ciklično oznako časa; iz besedila ni mogoče izpeljati natančnega datuma.

O09. Surož je lahko mitološko ali krajevno poimenovanje; identifikacija ostaja odprta.

O10. Ognjebog-Semargl ostaja sestavljeno ime iz Gnatjukove razlage; ne dokazuje zgodovinske identitete kultov.

O11. Indra in Vede sta zapisani kot del pripovedi; ne dokazujeta neposredne povezave z vedsko kulturo določenega časa.

O12. »Arijska« in »Injska« dežela nista brez dodatnih dokazov enaki sodobnim državam ali pokrajinam.

O13. Kij, Šček in Horiv so pripovedna imena; kronologija njihove selitve tu ni potrjena.

O14. »Vparun« ni samovoljno popravljen v »Perun«; različnost branja je ohranjena.

O15. Hrastovi gaji in večni ogenj so opis iz besedila, ne dokaz nepretrganega kulta na določeni lokaciji.

O16. Ruski razlagalni prevod uporablja tekoče in dopolnjeno besedilo; zaključek označuje konec 31 pred naslednjim naslovom 32 na tiskani strani 193.

Gnatjukova razlagalna enota 31 ne predstavlja vseh arhivskih prič z oznako 31.

Ploščica 32 — Germanareh in Obri

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
И се бясте поврждена Рузколане одо годе Иерменреху. А той хте жену од роде наше и ту повренжде. Се вуцеве наше течашуте на не, а Иерменрех розбие теие и поврждете русе Боже Бусе и седемдесент ине крыженщие. И ту смута влика бясте на русех. И ста младенч Вендеславе, и сбере русе а веде ю на не, и тоикрать рострще годь и не да жале никкиу. Течете она до полноце и тамо зъ(г)мезенц. Се ладисе Карене се радошесе, и дядь наше Дажбо се веселе о то горденьстве, яко одержеше оце наше множество комоне борзе а дбы многа, и такожде земе годьстя о ста руська а до конце пребоуде те. А мытреде речеше русе якова можяшете селятесе околы сва. И колибва ониа згодьша, тоие грце венде ю до пре, а о друзе, и безо конце. И тамо русе стратьше се доцес(т)а, и мнозе вое падьша. Иде русе пренч одо грце и седне Дону а Донце, а позде идьша Непре а Дунае и тамо мирна живе. А текрато врзе обре налезша на не, и ащеж не одержехом од обре, збыте намо якожде отрокоум до конце диеляте на не. И то тецехом бренете Русе а зволете ие, се б то саме згинехом. Се старе родице речехуте и ряхуте клентбу о виерноще, и држащете ие аж до смрте, и семе имяхоме умрете, а Русе зволете. Речех: иже коие не волете тече до пре а тече домоу све, уймехом уде го, а дахоме имях его будехом до грце яко вола работате. Кара го буде тяжка, а род его изврзете, и Жале не опалчете го, имено го забоуднесете, и сема вытензе преславиене боудоуте од род до род нашиех. Сьме тоие мытреде порднящехом и сьме Рузколуне не брежехом. И ту нагле видяхом пред ны иегунште, тоие яко влце ходяшете вноче отракиех хицнех. И то сьме перещехом об оны и розтрщехом ие, и се утрпиехомь многа зла. И се бо по иегунштех налезе на не влика бида, се б то обре, яко писок морстей, якове рчеше дате одерене Русе целоу. И темо обрем оставихомьсе, а сен перехом, а не бы(с)те ладу во русех, и се то обри одержесте силоу витезенства на ны. И се вуце русе премоучен бя од обре дате...- вое све а гредешете на грце. А сиа вехом а не имяхом ина, а тако о вече удиеяхом подие вуце, и вое идяху до Дунаю а дале, и отудь сиа не поврте. О той час Волиня рекша о едносце нашие, а рд од рду догоднесе, а одержехом сылу влику во едень диан. А с теиень час оце наше годишася на оны и бе по обрех. Такожь днесе имяхом стате до смрте а прятесе о земе до конциа, небожде грец иде на не а сылоу грме. Не б те Перуно намо есе вутце, а се тое грце рострщемо. Зряте, камо вран летяшеть, а тамо будяе смрте. А летяшеть тоие до грк, а то боуде.

Slovenski prevod

[01] Ruskolan so porazili Goti pod Germanarehom. [02] Ta je vzel ženo iz našega rodu in jo ubil. [03] Tedaj so naši voditelji planili nad Gote, a Germanareh jih je porazil; ubil je Rusa Bože-Busa in sedemdeset drugih vojskovodij dal križati. [04] Rusov se je polastila velika žalost. [05] Nato je nastopil mlajši Bus, imenovan Vendeslav; zbral je Rus in jo povedel nad sovražnike. [06] Tokrat je premagal Gote in jim ni prizanesel; umaknili so se proti severu in tam izginili. [07] Karinja se je veselila, da je bilo vse urejeno; tudi naš ded Dažbog se je veselil poguma očetov, saj so si priborili mnoge hitre konje in veliko dobrin. [08] Gotska zemlja je tako postala ruska in pripoved pravi, da bo taka ostala do konca. [09] Mitridi so Rusom govorili, naj se naselijo blizu njih.

[10] Ko so Rusi privolili, so jih ti Grki zapletali v eno vojno za drugo, brez konca. [11] Tam so Rusi izgubili skoraj vse, številni bojevniki pa so padli. [12] Zato so odšli od Grkov ter se naselili ob Donu in Doncu; pozneje so šli proti Nepru in Donavi in tam mirno živeli. [13] Tedaj pa so nas napadli Obri. [14] Če jih ne zadržimo, bomo postali njihovi sužnji in morali delati zanje do konca. [15] Zato moramo braniti Rus in jo osvoboditi, četudi bi nas to stalo življenja. [16] Tako so govorili starejši rodovniki in prisegli zvestobo, ki jo je treba ohraniti do smrti. [17] Raje smo pripravljeni umreti, kakor ne rešiti Rusi. [18] Rekli so: »Kdor ne bo hotel v boj, ampak se bo vrnil domov, ga bomo zvezali in izročili Grkom, da bo delal kakor vol.

[19] Kaznovan bo strogo, rod se mu bo odrekel, Žalja ga ne bo objokovala in njegovo ime bo pozabljeno; slava bo šla le pogumnim junakom iz rodu v rod.« [20] Mi pa smo se z Mitridi sorodstveno povezali in nismo varovali Ruskolani. [21] Tedaj so pred nami nepričakovano stali Huni; kakor volkovi so ponoči hodili naokrog in lovili sužnje. [22] Bojevali smo se z njimi in jih premagali, a pretrpeli veliko gorja. [23] Po Hunih je prišla še večja nesreča: Obrov je bilo kakor peska ob morju in govorili so, da bodo zasužnjili vso Rus. [24] Uprli smo se jim in se spopadli, toda v Rusi ni bilo sloge in Obri so nas s silo premagali. [25] Vodjo Rusov so Obri mučili; prisiljeni smo bili dati svoje bojevnike in z njimi iti nad Grke.

[26] Vedeli smo, da to ni prav, vendar nismo imeli veliko izbire; zato smo sklicali veče in izbrali novega voditelja. [27] Bojevniki so odšli proti Donavi in še dlje, a se niso več vrnili … [28] Tedaj so na Voliniji govorili o naši enotnosti: če se rod združi z rodom, bomo postali mogočna, povezana sila. [29] Očetje so se s tem strinjali in premagali Obre. [30] Tudi zdaj moramo biti pripravljeni stati do smrti in braniti svojo zemljo, kajti Grki prihajajo nad nas z veliko vojaško močjo. [31] Naš voditelj je Perun; z njim bomo premagali Grke. [32] Glejte, kam leti krokar: tam bo smrt. Leti h Grkom in tako naj se zgodi.

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. Po Tvorogovu gre za gradivo iz Miroljubovovega arhivskega sklopa M, brez zanesljivo neodvisnega fizičnega izvirnika.

O02. Germanareh je zgodovinsko ime, toda pripoved o njem v tem besedilu ni sama po sebi zgodovinsko verodostojen opis dogodkov.

O03. Bože-Bus in sedemdeset križanih vojskovodij so trditve pripovedi; števila ne obravnavamo kot neodvisno potrjenega podatka.

O04. Vendeslav in »mlajši Bus«: Gnatjukova v opombi 94 predlagata pojasnilo; sorodstvena identifikacija ni dokazana.

O05. Karinja ni brez drugega vira identificirana s konkretno zgodovinsko osebo ali božanstvom.

O06. »Gotska zemlja« in »ruska zemlja« sta politično-pripovedni oznaki v besedilu, ne sodobni ozemeljski zahtevek.

O07. »Mitridi« je po Gnatjukovih oznaka Grkov; njihove identifikacije z vladavino Mitridata VI. ne potrjujemo kot neposredno zgodovinsko povezavo.

O08. Nepr, Don, Donec in Donava so ohranjeni kot imena v pripovedi; zaporedje selitev ni zanesljivo datirano.

O09. »Obri« je zgodovinsko uporabljano poimenovanje, vendar besedilo ne zadostuje za identifikacijo posameznega napada.

O10. Govor o grožnjah tistim, ki se ne bodo borili, prevajamo kot govor pripovedovalca, ne kot normativno priporočilo.

O11. Žalja nastopa v povedi o objokovanju; ne razglašamo je za dokazano samostojno zgodovinsko božanstvo.

O12. »Veče« ohranimo kot izraz iz Gnatjukovega razlagalnega besedila; ni samostojen dokaz konkretne politične ureditve.

O13. Gnatjukovi v opombi 96 vodjo obrske vojne imenujejo Menzemir; to je uredniška identifikacija, ne izrecna nedvoumna navedba v glavnem prevodu.

O14. Besedilo vsebuje zaporedja vojn in selitev brez zanesljivega notranjega koledarja; ne umeščamo ga v točne letnice.

O15. Trije odstavki z zaobljubo in krokarjem so govor in simbolika v besedilu; ne opisujeta preverjenih nadnaravnih pojavov.

O16. Pred naslednjim naslovom 33 na tiskani strani 197 se zaključi besedilo 32 v izdaji Gnatjuk.

Ploščica 33 — Rodovi in starešine

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се б то на древлей час мнозе род събряшу вутце, ове же имяху старце и вече. Ини бо имяше кънязе, иже събряше по семдеме коле од Коляде до Коляды. И се весек род прависе коудеснице, жртве твуряе. И всяке род имяше стара коудеснико, иже инем радоще даяе. И се прве има на челе Дажбо, по нем же твори се трябо нашиа. Оседене имехом, яко оце нашия о Понестьем брезиоу Росие грде имяше бяшут. И се рушти идьша от Белой Вяже и од Росие о Непре земе, и тамо Кые утворе грд Киев. И се соуконище поляны, древляны, кривче и ляхове на кучу руську и ста русици. Се бо сме о глве рчехом, яко ста ов одесны нашя а буде се наченж. И пакы ове стащь а тому се радиехом о сва бя ощаже, и пыймо се суре ониа се бо ть бо о гренде сея от оны, се бо сылоу истреще а моудростиу овлече. И се яху иня во мышленех, идеху на врзе оц нашиех и розбиемо и(е)...

Slovenski prevod

[01] V davnih časih so številni rodovi izbirali voditelja; imeli so starešine in veče. [02] Drugi so imeli kneze, izvoljene za sedem krogov, od Koljade do Koljade. [03] Vsak rod so vodili vedeži, ki so prinašali daritve. [04] Vsak rod je imel najstarejšega vedeža, ki je skrbel za veselje vseh. [05] Najprej nas je vodil Dažbog; njemu smo namenjali daritve. [06] Osednja smo imeli za svojega očeta, ko smo ob pontski obali in na Rosi imeli mesta. [07] Nato so Rusi odšli iz Bele Veže in od Rosi proti deželam ob Nepru; tam je Kij ustanovil mesto Kijev. [08] Poljani, Drevljani, Kriviči in Ljahi so se povezali z Rusi in postali Rusiči. [09] Svojemu Glavarju govorimo, naj stoji ob naši desnici in naj nas vodi. [10] Ko stopi na svoje mesto, se veselimo, ker bomo zaščiteni.

[11] Pijemo surjo, ki prihaja k nam od bogov, daje nam moč in nas obdaja z modrostjo. [12] S to mislijo gremo proti sovražnikom svojih očetov in jih premagamo.

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. Gnatjukova 33 je ločena od naslednjega posebnega razdelka »Odlomki«, ki ga obravnavamo kot samostojno enoto 33-F.

O02. Tvorogov opozarja na rokopisne osnutke s številko 33; njihova razdrobljenost onemogoča predstavljanje enovitega domnevnega lesenega vira.

O03. »Sedem krogov« Gnatjukova v opombi 97 razlagata kot sedem let; gre za razlago, ne brezpogojno dokazano datacijo.

O04. Vedeži ali kudesniki pomenijo besedno oznako v razlagalnem viru; ne sklepamo na določeno institucionalno duhovništvo.

O05. Osedenj ostaja lastno ime, brez zanesljive zgodovinske identifikacije.

O06. Pontska obala in Ros sta zemljepisni poimenovanji v besedilu; Gnatjukova Ros enačita z Ra-reko/Volgo, vendar to označujeta kot interpretacijo.

O07. Poljani, Drevljani, Kriviči in Ljahi so ohranjeni kot imena skupin iz pripovedi; njihovega etnogenetskega izvora ta zapis ne dokazuje.

O08. »Glavar« v stavku o desnici je lahko bogovska ali vodstvena figura; Gnatjukova jo v opombi 99 razlagata kot Dažboga.

O09. Surja je mitološko-obredni izraz v besedilu; ni mogoče potrditi točnega recepta ali obreda.

O10. Zgodovinskega časa postavitve Kijeva iz te redakcije ni mogoče potrditi.

O11. Izraz »Rusiči« ne enači besedilne skupine s sodobnim nacionalnim prebivalstvom.

O12. Pravopisna razmerja M in skeniranega prepisa ne dopuščajo trditve o preverjeni paleografiji originala.

Ploščica 33-F — Poškodovani odlomki o Volohih

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Вълосе вои идяшуте на ны...не можащи ставетеся по тврдоу...кръв о тере... оне стягнуте...и се бо реще...не буде тако... Се бо бозе имуть...воеже идемо истеу стезоу... Се гонец притеце а той рече се вьржете Дунаеви и тамо волохи бити, и се розтрщени ныне...не почаме... Иже се споменехом Мауху, яке славене до куче давей и еденства земе удбя... Аще бо в розумие ходяшуть, да имуть све...же се радиуть, а позде идуть поуть сви... Ниекий бо соуте одеще ови...бзе наше соуте вятще родиче...Споминьмо час те Маху еже бя един и мы такожде едини бяхом... И се кръв пияшете о свензе брасве до смрте, небож посчезнуте... Вълосе бо наш...исьме ие...отъв...радещесе о тои...акъ бо свенто...имяхом овы на...спяте наше не имяхом вьртатесе се б узде... Вълох бо есте влик и сего ради идехом, яко братеск вина пияхом... Се бо не смиете назад оглендешете, точиу о пред...и се идяшете Данае... Ромеим же худо есе...а Халабути бя...и се вое роместе суте жъхоливи... одержеще слву на поли, и се ромеом одеплацено за зло иех. О себны одяте... и се страве ядьме о тех же н прид...хорьпи вызволяше русы...и се фряце идуть о пред...истргне мече све на васи... и ть пря пребуде до конце ден нашех...

Slovenski prevod

[01] … Volohi so šli nad nas, vendar nas niso mogli [premagati] …

[02] … kajti trdno smo stali in za [svojo] zemljo prelivali kri …

[03] … Zbrali smo sile … odločili smo … tako ne sme biti [da bi zmagali] …

[04] … Bogovi nam bodo pomagali … ker hodimo po resnični poti …

[05] Tedaj je pritekel glasnik in rekel, naj gremo proti Donavi.

[06] … Tam naj premagamo Volohe; ti so zdaj poraženi … ne bomo začeli …

[07] Spomnimo se Maha, ki je zbral Slovene in si prizadeval za enotnost zemlje …

[08] Kdor ravna razumno, bo dobil svoje … ne kakor tisti, ki svetujejo, potem pa sami odidejo po drugi poti …

[09] … Nihče nas ne bo premagal … kajti bogovi so naši veliki sorodniki …

[10] Spomnimo se Mahovih časov, ko je bil enoten, in tudi mi smo bili enotni.

[11] … Pili smo kri v znamenje bratstva do smrti … ali pa izginili …

[12] Voloh je bil naš [sovražnik] in mi smo ga [odbili] … veselili smo se … kajti svetloba …

[13] … Moramo iti nadnje in se ne smemo vračati …

[14] … Voloh je velik; zato gremo, potem ko smo pili bratsko vino …

[15] … Ne smemo se ozreti nazaj; gledati moramo samo naprej … nato smo odšli proti Donavi …

[16] … Rimljanom je bilo težko … Halabuda je bil [njihov vodja] in strašen rimski bojevnik … toda Rusi so si pridobili slavo na bojišču in Rimljanom povrnili storjeno zlo …

[17] … Dali smo svoje [življenje] in jedli pogrebno jed v spomin na tiste, ki se ne bodo vrnili … padli so pri osvobajanju ruskih zemljišč …

[18] … Franki [Frjagi] so šli naprej … potegnili meče proti vladarjem [bazilejem] … vojna se bo nadaljevala do konca naših dni.

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. 33-F je uredniška oznaka za »33 (odlomki)« v Gnatjukovi izdaji in ni dokazana samostojna cela fizična ploščica.

O02. Tvorogov izrecno opozarja, da so pod št. 33 različni neenakomerni odlomki, podobni pripravljalnim zapiskom.

O03. Večkratne tri pike so lakune v objavljeni predlogi; niso slogovno okrasje in ne dovoljujejo zapolnitve manjkajoče pripovedi.

O04. Oglati oklepaji kažejo dopolnitve ali razlage iz Gnatjukovega tekočega razlagalnega prevoda, ne dokazano izvirne besede.

O05. Prevodne enote so uredniške in niso 1:1 vzporedne z domnevnim številom izvirnih vrstic ali lesenih drobcev.

O06. Tvorogov opozarja na latinično opombo »Plauchettes Isen Beck« v enem od zapisov; to kaže na zapleteno zgodovino posredovanja besedila.

O07. »Volohi« v Gnatjukovi razlagi pomenijo skupine povezane z Rimom; njihova neposredna identifikacija ostaja odprta.

O08. »Mah« je osebno ime iz tega odlomka; Gnatjukova predlagata etimološke vzporednice, vendar ni dokazano konkretno zgodovinsko vodstvo.

O09. »Sloveni« je tukaj uredniška slovenska terminološka odločitev za rusko »славян«, brez enačenja s sodobnimi Slovenci.

O10. Povezovanje krvi in bratskega vina z določenim potrjenim zgodovinskim obredom bi preseglo dokazno podlago.

O11. »Halabuda« in Gnatjukova identifikacija s Hilbudijem nista brez drugih dokazov zanesljiva zgodovinska enačba.

O12. Rimljani, Frjagi in bazileji nastopajo v posredovanem besedilu; odnosov med njimi ne zapolnjujemo z rekonstruiranim ozadjem.

O13. Ni mogoče določiti, ali so navedeni odlomki pripadali eni ali več prvotnim ploščicam.

O14. Izrecno se ne potrjuje avtentičnost domnevnih fizičnih izvirnikov, niti celovitost poškodovanih odlomkov.

Samo fragmenti: 18 uredniških prevodnih enot ne pomeni 18 domnevnih lesenih ploščic.

Ploščica 34 — Kij, Golunj in pašniki

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бо князеве Кыу до умь спаде ходящете на блгаре. А ту рате пождене до полуноще а ажде на Вороненце иде с тамо же ся. И тако бя сва воиа полениа обращете има. А се бо глудеи съва бере а тако Голыне градъ русек одбреша обрете сва о донеия земе. Такосьте ова крае одебра и руситце на- седеива. Лебедень бо седете у граде Кыева о горень, акожде изразена умем а правете оде хриана, се бъ то трзеце илань- ско а орабе правете уздре, яко чин матеть. И се Кые оде- венде плка сва од вразеа, камо блгаре не пренщесе, од овие земе имате родева даяще, се бо слва ходяща усы обесва. А тамо почаше о годе пратешесе и сылы людьва, а ту ждене о прче. И тако се земе наша остезесе о крае до крае яко Рус- колане обытва. Се бо даяну бзем опрещехом оде врзе и тако ту држешехом себе. А Голынь град бяста влик а бо- гатьвено, и се бо врзи идьша на нь а розгождиє тоие и стена изжегше. И се (и)мяхом бранете тую крепе нашю и до русенце одржешете. Се бо земе Влзецие а Ра-рьеце оба- пола сенте, то бя сва она земе оце наше, а ту имяхом заци- лете она сва а убрежехомо ива. Тамо бо преземехом сте, руду крев ульием до нь, яко та буде о нас. А воиводове нашя оране серце, и крев исотеце на земе, и то руська крев а земе, еже (и)мяше сехом тому. А зренхом таку поуказицоу во дне нашя, а имемо грясьте до стоупие ие, се бо да не гонзехом се земе нашеа а бендехом по вецы русе. И стрже намо Пероунь стрла сва, абыхом сылоу иго на взение яхом а врзе одтрцете. И бяш тако виек цел, о та се бо пре не оустихавае, а тако бориа име опозна(х)омь се на она сылоу свою, а идехом до Голоуне а до Суренце земе. Оправие ота есе мориа Дульиебста, а олиева годе и прияма о полудне бяста иланьште, се б с ниема трзе творяще иждехом се жи- воть нашь. И опрециехом сылы сва до коупиа, се бъ то рцьиехом громьцие слвоу бзем, и тамо оудиахом се суре и пыймо ову о славоу бжьскоу, а рияхом дбра есе. И ту оди- елихом стоупе тую на о роде сва, и обряхом скуфию влику овна и кравиа, якова ста нашию сылоу, жите стржде травиа, и ту водете убрежиехом два виецы. Днесе имяхом студнию зиме и не имяхом сина. А до сенте ны идяшете до полудня на зеленицю а на крме злачне од еланем. И тые отрще ны сылоу до земе студьния, а бехом о гебели, и не смиехом лишатесе о зеленицю мимо враждою еланьстю. И тоя зеле- ницоу не беруще, а прияши зле сенте, а не хтяшие о помо- ще нашю. А то рциехом омстете за тоя дияна а оплатете отва има о час ихев. Се бо ть оце нашия решиа овладенте земе тоу, ижденете грецьколань тоя до моря, и станциу при- яесще грудимы протъва има и оуразихом о предь, и дияхом прю велику. И грецьколань мрьна просяе а кончете валицу нашю. И тако хом доста зеленицю о зими а крмихом ско- тиа сва, и речехом слву бзем.

Slovenski prevod

[01] Knezu Kiju je prišlo na misel, da bi šel nad [volške] Bolgare. [02] Svojo vojsko je povedel proti severu, vse do Voronežca, ker so bili tam njegovi ujeti vojaki in jih je moral vrniti. [03] Zbral je svoje ljudi in si znova priboril Golunj, rusko mesto na donski zemlji. [04] Tako je pridobil ta kraj nazaj in ga naselil z Rusi. [05] Lebedjan je medtem sedel v mestu Kijevu na gori; bil je preudaren in je upravljal iz svetišča. [06] Urejal je tudi helenska in arabska tržišča, ker je imel za to položaj. [07] Kij je umaknil svoje čete od Bolgarov, ker se niso upirali; ti so od svoje zemlje dajali dajatev Kijevemu rodu, slava o njem pa se je razširjala na vse strani. [08] Tam se je nato spopadel z Goti in jih pregnal. [09] Naša zemlja se je raztezala od kraja do kraja, kakor Ruskolan.

[10] Za to zemljo, ki naj bi nam jo dali bogovi, smo se borili s sovražniki in si jo pridobili nazaj. [11] Golunj je bil veliko in bogato mesto; sovražniki so prihajali, netili ogenj in zažigali njegovo obzidje. [12] Morali smo braniti svojo utrdbo in jo ohraniti rusko. [13] Dežele ob obeh bregovih reke Ra so bile po pripovedi zemlja naših očetov; ohraniti in varovati smo jih morali. [14] Tam smo se naselili in zanjo bomo prelili kri, da bi ostala naša. [15] Naši vojskovodje dobivajo rane in kri se izliva na zemljo, na katero smo prišli. [16] Enak nauk vidimo tudi za današnje dni: iti moramo v stepe in svoje zemlje ne izgubiti; ostali bomo Rusi. [17] Perun brusi svoje puščice, da bi z njegovo močjo premagali sovražnike.

[18] Celo stoletje se vojne niso ustavile; v bojih smo spoznali svojo moč in prišli do Golunja in suroške zemlje. [19] Desno od nje je bilo Dulebsko morje, levo Goti, na jugu pa Heleni, s katerimi smo trgovali zaradi življenjskih potreb. [20] Združevali smo svoje sile, glasno slavili bogove, pripravljali surjo in jo pili v njihovo slavo. [21] Stepe smo razdelili med rodove in pridobili veliko živine: ovce in krave so bile naša moč; dva veka smo jih pasli med travami in jih varovali. [22] Zdaj pa je prišla mrzla zima in ni bilo sena; zato smo šli na jug, iskat zelene pašnike in krmo pri Helenih. [23] Ti so nas s silo pognali nazaj v mrzlo deželo; grozilo nam je, da izgubimo pašnike, čeprav so bili Heleni do nas sovražni.

[24] Sami teh pašnikov niso uporabljali, a so se za seno bojevali in nam niso hoteli pomagati. [25] Prisegli smo, da jim bomo za to povrnili, kakor so ravnali naši očetje. [26] Ko so hoteli zavladati tisti zemlji, smo Grkolane pregnali proti morju. [27] Postavili smo se jim nasproti in začeli veliko bitko; Grkolanija je prosila za mir in konec spopada. [28] Tako smo dobili zelene zimske pašnike, krmili živino in oznanjali slavo bogovom.

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. Tvorogov pojasnjuje, da za 34 obstajata najmanj dve besedilni reprodukciji z drugače arhaiziranim pravopisom; nista nujno neodvisni priči.

O02. »Volški« ob Bolgarih je uredniška dopolnitev Gnatjukovih, označena v oklepaju; ni nedvoumen del osnovnega besedila.

O03. Kij in Lebedjan sta imeni iz izročilne pripovedi, ne neposredno preverjeni zgodovinski identiteti.

O04. Voronežec, Golunj in Kijev se ne umeščajo v konkretna arheološka najdišča brez dodatnih dokazov.

O05. »Donska zemlja« sledi izbranemu razlagalnemu prevodu; zgodovinska zemljepisna rekonstrukcija je odprta.

O06. »Svetišče« kot upravno središče izhaja iz Gnatjukove interpretacije in ne dokazuje vrste dejanske ustanove.

O07. Pripoved o arabskih in helenskih tržiščih ni dokaz neodvisno datiranih trgovskih povezav.

O08. Razišče »zemlja bogov« je pripovedovalčeva verska legitimacija, ne sodobni pravni naslov.

O09. »Ra-reka« ni brez dodatnih dokazov istovetna z Volgo ali drugo konkretno reko.

O10. »Dulebsko morje« ohranimo kot izraz iz izbranega besedila, brez prisilne sodobne lokalizacije.

O11. »Suroška zemlja« in »Ruskolan« sta pripovedni zemljepisni oznaki; ne potrjujemo meja državnih ureditev.

O12. »Stoletje vojne« in »dva veka« sta notranji številki besedila, ne neodvisno potrjena časovna intervala.

O13. »Surja« ostaja izraz iz besedila; navedba ni zgodovinsko preverjen recept.

O14. Opis zimskega pomanjkanja sena je osrednji motiv spora za pašnike, ne zanesljiv meteorološki zapis.

O15. »Grkolanija« in »Grkolani« sta ohranjeni zgodovinsko nepreverjeni besedilni poimenovanji.

O16. Konec 34 je na tiskani strani 205 pred naslovom 35-A; nobeno nadaljevanje 35-A ni vključeno.

Ploščica 35-A — Rodovi in knezi — prvi del

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се оубособьство нашие пречиноу бя, якове сва имяхом словесы облицена деяе. А и тамо рецехом воистину блгая о рдем нашем, да не лжехом о ты а истову рцехом о ниа. О прве бане наше повяждехомо, а кнези избъря (т)оие, имен- натен бо Киська тое. И отей венде родице о ступиех со скутиа сва до полудсне, и тамо идеже суре сиящешете пре- бы. И пришед до не оц Оерей и то до не рче: обасвы имя- хом децкы и меже и жена а старче, имяхом боръните од вразем. И такво речехом ижь племено ие, и дахом овна сва а скутиа до нь и будяхом племено иедино. Се бозе натщуть намо и зряхом доблиа донежь виецы о виецых. О колище яхуть поча, бо теи речашете: хыбо иедине, такожье и ино речеть. И то оц Орей одвежде стады сва и люды од не, а венде овыя подалежь и рче тамо: уздобиехом град, и тое Голыне бендешеть, яква ие гола ступа и лиесы. И Кысько иде проче, и се бо ть венде людь сва до иниа, да не смеша- ете со людьва оц Ореа. Се тей иесь старщче, и тако сотврящь о земе тые градия и оселиа. И тако Кыська оде- шедь со людь а утворяй земе ину и тамо седешетья. И такво од целие одомзесешеть оте обаве, и тако ряхом бен- деше цюже онь иниу. Вше те жытва и сылы имае, не прце онь друзеа. И бяшь Кысько тей слвень и людьва Оре оце слвна, якожде слва претече ихва, а поле знаше ихва, яко стриеле а мече знаиеть.

Slovenski prevod

[01] Naša medsebojna ločitev je bila vzrok [nesreč] in takšna dejanja moramo z besedami grajati. [02] Toda o svojih rodovih govorimo tudi dobro in po resnici; o njih ne lažemo. [03] Pripovedovali bomo o naši prvi delitvi, ki so jo izbrali knezi; enemu je bilo ime Kisek. [04] Svoje ljudi in črede je povedel proti jugu v stepe ter prebival tam, kjer sije sonce. [05] K njemu je prišel oče Orij in mu dejal: »Oba imava otroke, može, žene in stare ljudi in vse jih morava braniti pred sovražniki. [06] Dogovoriva se, da bomo eno pleme; združiva ovce in drugo živino ter postanimo enotno pleme. [07] Bogovi nama to svetujejo in od njih sva skozi veke videla samo dobro.« [08] Ko so začeli odločati, je večji del ene strani odgovoril: »Ni prav, da se združimo.« [09] Enako je rekla tudi druga stran.

[10] Oče Orij je zato odvedel svoje črede in ljudi proč ter dejal: »Tukaj bomo postavili mesto; Golunj mu bo ime, ker sta tu le gola stepa in gozdovi.« [11] Kisek je odšel drugam in odvedel svoje ljudi, da se ne bi pomešali z Orijevimi. [12] Orij je bil starešina in je v svoji deželi ustanavljal mesta in vasi; Kisek pa je s svojim ljudstvom naselil drugo deželo. [13] Tako sta se oba odpovedala enotnosti in se odločila, da si bosta tujca. [14] Oba sta imela življenje in moč in si nista nasprotovala; slavna sta bila Kisek in Orijevo ljudstvo, slava pa je prihajala do njiju. [15] Njuni polji sta poznali tudi meče in puščice.

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. Tvorogov uvršča 35-A in 35-B med besedila, objavljena po S. Lesnem; pričevanje je posredno.

O02. Naslov »razdelitev« sledi osrednjemu motivu; Gnatjukova v opombi 105 izpostavljata besedno razlago, ki ni neposredno dokazilo prvotne etimologije.

O03. »Nesreče« je uredniška dopolnitev, ker ruski razlagalni prevod izrecno uporablja oklepaje.

O04. Orij, Kisek in njuna rodova so imena znotraj pripovedi; nobene kronološke identifikacije ne postavljamo kot dejstvo.

O05. »Pleme« je Gnatjukova kategorija in ni dokaz enakega družbenega pomena v domnevnem izvirnem jeziku.

O06. Pripovedni govor Orija je preveden kot govor lika, ne kot besedilo preverjenega zgodovinskega govora.

O07. »Bogovi so svetovali« je pripovedovalčeva teološka razlaga.

O08. Etimologija Golunja kot povezave z »golo stepo« je notranja ljudska razlaga v besedilu, ne ugotovljen zgodovinski izvor imena.

O09. Besedna zveza »življenje in moč« je ohranjena, ne enačena z določenim znanim obrednim obrazcem.

O10. Iz delitve ni mogoče sklepati na dejansko zgodovinsko etnično razcepitev ali ustanovitev dveh zgodovinskih držav.

O11. Meja 35-A/35-B je v Gnatjukovi izdaji jasna: 35-B se začne na tiskani strani 207.

O12. Slovenski prevod sledi razlagalni izdaji, ne preverjenemu fizičnemu predmetu.

Ploščica 35-B — Rodovi in knezi — drugi del

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се бь те преиде изве до края иего и поча скутиа оберещете. И се Кысько налиезе на не, опрве ождене, а одва бяшь ожде- нень само, и людьва бяшеть гряхомь покрьме стате, и ядьша мнозиа очесы а людьве поврзете од мече. И се глаголящ Оре оце яко мртве учерниена гряхома, и тые погряхоитъ радощема свема а ядь пдерзеи. Се бь то омрзешесе сердце Ореово а риече родицема: подержете Кыська и людь иеу. И та коминиа седъ- лашете взя се врзеше на иезе, и бяше по неи, якожь рострещени соуте. И то имяхом виедете до исъва: имяхом сылоу до коупиа - не инь не можашете одерзете ны. Тои бо степне не одевзяше- хом об ова, якожде руште соуте, а себе слву имяхомо изрченоу од вразе. Якове гърляшоуть до ны, а видяие жидьбо нашие, искусете имуть до братень наших о србре намечены и одъ гончарсти горшке уедано про сыны овиены. Жыдьбо нашие о ступиех есе до конце нашие а нюждены до све. И тамь не имяшуть намо речешете о инь живот. Се бо словиесы нашя истъве соуте а ихова леждена, се бо лузь речашуть а неиа имуть.

Slovenski prevod

[01] V tisti kraj so prišli Jazi in začeli jemati živino. [02] Kisek jih je napadel in jih sprva premagal, pozneje pa so oni premagali njega. [03] Ljudje so postali hrana krokarjem, ki so kljuvali oči padlim pod meči. [04] Oče Orij je rekel, da so mrtvi počrneli od krokarjev, ki so ob hrani veselo krakali. [05] Orijevo srce je preplavil gnus in svojim sorodnikom je dejal: »Podprite Kiseka in njegovo ljudstvo!« [06] Ti so osedlali konje, se pognali nad Jaze in se z njimi bojevali, dokler jih niso povsem premagali. [07] Vedeti moramo resnico: če bomo imeli združeno moč, nas nihče ne bo mogel premagati. [08] Nihče nam ne bo vzel teh step, ker smo Rusi in smo si pridobili slavo, ki so jo priznali celo sovražniki.

[09] Zdaj se nam prilizujejo; ko vidijo naše življenje, hočejo naše brate premamiti z označenim srebrom in lončenimi posodami, iz katerih bi jedli naši sinovi. [10] Toda naše življenje je v stepah do našega konca in potrebujemo samo svoje, pa naj nam še toliko govorijo o drugačnem življenju. [11] Naše besede so po pripovedi resnične, njihove pa lažnive; govorijo laž in z njo živijo.

Kritične in prevajalske opombe

Metodološka omejitev: prevajamo objavljeno sodobno razlagalno izdajo besedila sporne avtentičnosti. Potrditev prevoda ne pomeni zgodovinske ali paleografske potrditve domnevnih fizičnih izvirnikov.

O01. 35-B nadaljuje pripoved o Kiseku in Oriju; ni samostojen dokument z neodvisno dokazano starostjo.

O02. »Jazi« so ohranjeno poimenovanje nasprotnikov; brez dokazov jih ne enačimo z nobeno sodobno etnično skupino.

O03. Pripoved o krokarjih je izrazita literarna podoba; ne zagotavlja dejanske forenzične podrobnosti.

O04. Orijev klic na pomoč je govor znotraj pripovedi, ne ohranjen zgodovinski zapis.

O05. Moralno sporočilo o združitvi rodov je idejna plast besedila, ne arheološka ugotovitev.

O06. Ozemeljska trditev »nihče ne bo vzel step« je govor pripovedovalca, ne sodobna pravna lastninska trditev.

O07. »Označeno srebro« Gnatjukova razlagata kot utežne/označene kose; to ni dokaz natančnega trgovskega sistema.

O08. Lončene posode delujejo kot prispodoba tujega blagostanja; njihova starost ali vrsta ni arheološko opredeljena.

O09. Izraz »Rusi« ohranjamo v zgodovinsko nepreverjeni besedilni perspektivi, ne kot avtomatično oznako današnjih narodov.

O10. Zaključni stavek o resnici in laži je govor ene strani v pripovedi, ne objektivna presoja zgodovinskega spora.

O11. Na tiskani strani 209 sledi 36-A; v 35-B ne vključujemo nobenega stavka iz 36-A.

O12. QA2 PASS WITH LIMITS: na voljo so le posredne tekstne priče in uredniške interpretacije.

Ploščica 36-A — Obnova Ruskolanije

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Предречено есь од стар часе, якожде имяхом сосполете со ини а творяше держевь велкоу. Одродете имяхомъ Рускень нашю о Голуние а три сенте градие и селиа. Огниц дубнех дымь есь тамо, и Пероунь ие нашь и земие. Се бо птищиа Матрь Сва спиевашеть о дне тоие, и ждехом она на часе сые, якове врщатесе имать колы Сваржье до ны, и часе тые за Све идошуть до ны. Рчехомъ Матр Све, якожде бендехомъ бран- тете земь нашю лепие веньды, якве идьша до западь суре и тамо преде врзе земе раяшуть и хыбено виру имуть. Одерже- тесе на ние Боровынь, бо рече яко есь сылень, а людь та виру имяшеть о словесы тыа. И несте глупене изумлени, а виерете не имохомь, до те ешьие венде врентетесе до земь нашиех о ступы древлие, а глендете ешье поча реини, яко ве дне оходу одо Пентириечеце и Семериече, кильбова о десунь отцечена од ны. И та Сьве Птыщиа речешеть, яко огень смарь понест- ше до ны, и Гълоу порушешеть да тое гореньбенье. А бозе коупалите, а дажде даждите, се бо те земе бедье розврзены и комони поглцена. Яко извяшуть сынове тоие комоне протще бозем, и то бози оступе ове а дасуне даяшуть о сеньдбе иех. Се имяхом соучете, а не за час антевь. А тои антырие одер- зещь мечем многа, лежедь погебещь домь твей, якожде домове вщудие не строяшуть ини. Се бо Оре отецъ иде пренд ны, а Кие венде за рушь, и Щеко веде племы све, а Хоревь хорвы све. И Земьбог раденць на тоа, яко се мы внучатие бгве.

Slovenski prevod

[01] Iz davnih časov je bilo napovedano, da se moramo povezati z drugimi in ustvariti veliko državo. [02] Svojo Ruskolanijo moramo obnoviti v Golunju, z njenimi tristo mesti in vasmi. [03] Tam je dim iz hrastovih ognjišč, tam sta naš Perun in naša zemlja. [04] Ptica Mati Sva poje o tistem dnevu; čakamo ga, ko se bo Svarogovo kolo spet obrnilo k nam in bodo nastopili napovedani časi. [05] Materi Sva govorimo, da bomo svojo zemljo branili bolje kakor Vendi, ki so odšli proti sončnemu zahodu. [06] Tam pred sovražniki obdelujejo zemljo in imajo, kakor pravi pripovedovalec, popačeno vero. [07] Nad njimi vlada Borovin, ki se hvali s svojo močjo, ljudje pa verjamejo njegovim besedam. [08] Mi nismo nerazumni bedaki; verjeti ne moremo, dokler se sami ne prepričamo.

[09] Prepričati bi se morali, da se bodo Vendi vrnili na naše stare stepe in spet iskali pašnike. [10] Tako je bilo, kakor pripovedujejo, v dneh odhoda iz Petrečja in Sedmerečja, od katerih so nas ločili Dasuni. [11] Ptica Sva pripoveduje, kako je Ogenj Semargl planil nad naše prednike, Golunj razrušil in požgal. [12] Bogovi so »kopalili« (umivali), deževje pa je lilo, tako da se je zemlja razmočila in požirala konje. [13] Sinovi so te konje prinašali v dar bogovom; bogovi so stopili na njihovo stran in Dasunom povrnili njihova dejanja. [14] Iz tega se moramo učiti in ne ravnati kakor Anti: z mečem so premagali mnoge, a izgubili lasten dom, kajti v tuji deželi si nihče ne zgradi svojega doma.

[15] Pred nami gre oče Orej, Kij vodi Ruse, Šček svoje pleme in Horev svoje Hrvate; Zemljebog se tega veseli, ker smo potomci bogov.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Izdajna osnova je ruski razlagalni prevod Gnatjukovih, ne ohranjena lesena ploščica.

O02. Gnatjukov naslov 36-A začne na tiskani strani 208/209 in sega tudi na 210/211; pri delitvi je treba upoštevati zamik prepis/prevod.

O03. Tvorogov navaja Lesnijevo objavo št. 2, avers, in strojnopisno pričo M; meja konca ni enaka.

O04. Po Tvorogovu se Lesnijevo besedilo zaključi prej, medtem ko ima M nadaljevanje o Oreju in njegovih naslednikih, ki je pri Lesnem prestavljeno v začetek naslednje enote.

O05. Pri zvezi o veliki državi Tvorogov opozarja na različno oziroma neberljivo branje pri Lesnem; slovenski prevod sledi Gnatjukovi razlagi.

O06. Ruskolanija in Golunj sta izročilni poimenovanji; ne uporabljamo ju kot neodvisnega dokaza o arheološko določenih mestih.

O07. Tristo mest in vasi je trditev pripovedovalca, ne potrjena statistika naselbin.

O08. Svarogovo kolo je mitopoetska podoba; besedilo samo ne dokazuje zgodovinske koledarske znanosti.

O09. Oznaka 'Vendi' ni samodejna etnična enakost s katerim koli sodobnim narodom.

O10. Borovinovo ime ostaja nedoločeno; ni ga mogoče zanesljivo povezati z določenim zgodovinskim vladarjem.

O11. Petrečje in Sedmerečje prevajata poimenovanji regij, ne določata brez dodatnih dokazov dejanske poti selitve.

O12. Dasuni so ime v pripovedi; brez zunanje potrditve jih ne enačimo s prebivalci znane zgodovinske države.

O13. Semarglov napad in razmočenost zemlje sta versko-mitološki razlagi dogodka.

O14. Darovanje konj ni predstavljeno kot arheološko dokazani obred določene skupnosti.

O15. Pripoved o Antih je moralni nauk, ne samostojno zgodovinsko poročilo.

O16. Orej, Kij, Šček in Horev so ohranjena pripovedna imena; njihova genealogija in časovnica nista dokazani.

Ploščica 36-B — Kijevgrad in Golunj

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Одейде Хорев и Щехо до ине, а сехом до Карпансьте Го- риа, и тамо бяхом, ини граде творяе, а мину имяхом со племе- ны иниа, и богенстве имяхом велко. Се бо врзи налезше на ны, и то течиахом до Киегрду а до Голуне, и та хом оселешетесе, огне свеа палюще до сврзе, а жртвы тряще благодарчете бзем, и такове о ны. И се Кие умере за тридесенте ляты владышете ны, и по семе бяшъ сын Лебедян, ижъ се рече Славере, и тоие живе двадесеты ляты. А по те бясть Верен зь Вликоградие, такожьде дваденсете, и томоу Сережень десенте, и остеле. Одер- жихау ове витензества о врзех... И тьмы лихы ниестша о сынъ, и се грендешеть на не инамы, и то годе присдеша до ступен нашиех злы твряй. И се добледеньбу имать праоце нашиа пря- тися о жидьбоу. Се бо сехом слвене, якожде слвихом бозе, и се мы о бзех внуче - Исьвра нашие а Дажбо. И такожие трпис- хомь о зле, а поеджие сылу имяхом влку о те, и бранихомьсе влице оде натенчене годие бързие о дьесен сеть (одье щенсеть) ляте. И ту илмры ны подржашють, и такве имяхом вентезства о врзе. Се бо тые десенте рехы имай, и тые влицие беньде, прящетлие и вое хорбере, о се на не налиезе по час и хриа творяе. И немо ие бране иниу, якожде мече хряжденьсте, оме- ниены од овни и овче. И та о Твастеру утврие во сврзие само.

Slovenski prevod

[01] Šček in Horev sta odšla v druge kraje, mi pa smo se naselili v Karpenških gorah in tam prebivali. [02] Drugi so gradili mesta; z drugimi plemeni smo trgovali in si pridobili veliko premoženja. [03] Nato so nas napadli sovražniki, zato smo se umaknili proti Kijevgradu in Golunju ter se tam naselili. [04] Prižigali smo ognje do neba in darovali bogovom v zahvalo; tako smo živeli. [05] Kij je umrl, ko nam je vladal trideset let. [06] Za njim je prišel njegov sin Lebedjan, imenovan Slaver, in vladal dvajset let. [07] Za njim je vladal Veren iz Velikega gradu, prav tako dvajset let. [08] Nato Sereženj deset let, za njim pa še drugi. [09] Ti so dosegali zmage nad sovražniki.

[10] Zlovešče množice so pridrvele nad nas iz Sinjske dežele in nas napadle; to so bili Goti, ki so prišli v naše stepe in delali zlo. [11] Naši očetje so se morali junaško bojevati za življenje. [12] Imenujemo se Sloveni, ker slavimo bogove; imamo se za vnuke našega Isvaroga in Dažboga. [13] Prej smo trpeli zaradi hudega, vendar smo imeli veliko moč in desetletja, celo stoletja vodili velike vojne z napadajočimi Goti. [14] Tedaj so nam pomagali Ilmerci in sovražnike smo premagali. [15] Goti so imeli, tako pravi besedilo, deset knezov; bili so izkušeni in pogumni bojevniki ter so nas občasno napadali.

[16] Drugega orožja kakor meče, imenovane 'frjaški', ki smo jih zamenjali za ovce in jagnjeta, nismo imeli; besedilo pravi, da jih je v Svargi skoval Stvarnik, Perun.

Kritične in prevajalske opombe

O01. 36-B je pri Gnatjukovih samostojna enota, kljub prepletanju pripovednih motivov s 36-A.

O02. Meja med 36-A in 36-B se razlikuje od razporeditve pri Lesnem in M; pričujoči prevod ohranja Gnatjukovo členitev.

O03. Tvorogov: Lesni objavi 36-B kot št. 2, revers; njegova različica v zvezi z Lebedjanom izpušča besedo 'sin', ki jo vsebuje M.

O04. Tvorogov navaja vprašaj za besedo, prevedeno kot velika blaginja; ta zapis pomeni besedilno negotovost, ne gotov pomen.

O05. Karpenške gore so pripovedna geografska oznaka; kavkaška ali karpatska identifikacija ni samoumevno dokazana.

O06. Kij, Lebedjan, Slaver, Veren in Sereženj so imena iz besedila in niso neodvisno potrjena vladarska veriga.

O07. Vladarske dobe 30, 20, 20 in 10 let so ohranjene dobesedno in ne sestavljajo preverjene kronologije.

O08. Sinjska dežela je ohranjena kot izvorno geografsko poimenovanje; morebitna umestitev je interpretativna.

O09. Goti so v pripovedi sovražniki; besedila ne uporabljamo za pripisovanje dejanj sodobnim skupinam.

O10. Izraz Sloveni je najina uredniška rešitev za rusko razlagalno 'славяне'; ne trdi istovetnosti s sodobnimi Slovenci.

O11. Isvarog in Dažbog sta mitološki imeni v pripovedi, ne neposredno zgodovinsko potrjena verska izpoved.

O12. Ilmerci so ohranjeni kot poimenovanje; z njimi ne enačimo na hitro konkretne arheološke kulture.

O13. Deset gotskih knezov je pripovedovalčeva številčna trditev in ne dokumentiran popis.

O14. 'Frjaški' meči ohranjajo posebno poimenovanje, ne dokazujejo določenega izvora kovinarske tehnike.

O15. Sklep o Perunovem kovanju je verska pripoved, ne materialnozgodovinska ugotovitev.

Ploščica 37-A — Mati Sva in Germanareh

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Се биеть крыдлема Матр Сва Птыциа, якожде врма- новие идяшуть на не. И те розе до чель даяшуть, и такве тецоуште налиезоуть на не. А се тече туга влика о краие нашие, яко дымове ступние повжденяхутесе до сврзе. Такожде Жале плачеться о ны, и кличеть Матр Сва до В(ы)шниего, якъве даял есе еие огень до огницы нашие. И тей пребендеть о помоще, и се моце вржешеть на врзие. И се Гематьрех уступисе а годе сен усиедеше на Кали- цию Малую и тече до брези моршти, и такъве земе одер- жашать до Доне. А по тоу Дону риеце иесе Калка Влика, ие кромь межде ны и пренчая племы, и тамо годе се бие четвары сент ляты о све врзех. А тому яхомь се земе нашю и раяхомь клоудне земе, и еланштема трзехом о мены скуте скери и туце о србрены и златвены колы и питво и яде вескера, и живодьба наша бендете о те по- рие клудна и мирниа. И се годе налиезе на ны ещеже, и бясте пря десенте лиеты, и се удржиехом земе нашие. Такожьде имяхом брантесе од врзех, якъ идяшуть о тре конце святы, окуде святы идутъ до ны. И тои свято первено Колядь, и друзе Яръ и Красниа Гуре, и Овсие- на влика и мала. Идяшуть тие святы якожьде муж идя- шеть о градоу до селы огнешеньсти, и кием земе мире грендеть од ны до иниа и од иниа до ны.

Slovenski prevod

[01] Ptica Mati Sva bije s krili, ker se nam približujejo Germani. [02] Na čela si nadevajo rogove in tako prihajajo nad nas. [03] Po naši deželi se razliva velika žalost kakor dim nad stepo, ki se dviga k Svargi. [04] Tam Žalja joče za nami, Mati Sva pa kliče k Vsevišnjemu, ki ji je dal ogenj za naša ognjišča. [05] Prišel nam je na pomoč in z vso močjo udaril sovražnike. [06] Germanareh se je umaknil, Goti pa so se nastanili ob Mali Kalki in se pomaknili proti morskemu obrežju. [07] Tako so dobili zemljo do Dona. [08] Ob Donu je tudi Velika Kalka, meja med nami in drugimi plemeni. [09] Tam so se Goti štiristo let bojevali s svojimi sovražniki. [10] Mi smo zavzeli svojo zemljo, mirno obdelovali polja in trgovali s Heleni.

[11] Menjali smo živino, kože in mast za srebrne in zlate kovance, pijačo ter različno hrano. [12] Takrat je bilo naše življenje mirno. [13] Toda Goti so nas znova napadli in vojna je trajala deset let; svojo zemljo smo obdržali. [14] Tako se moramo braniti sovražnikov, ki prihajajo s treh strani sveta, od koder k nam prihajajo tudi prazniki. [15] Prvi praznik je Koljada, drugi Jar in Rdeča gora, nato pa veliki in mali Ovsenj. [16] Ti prazniki kakor možje prihajajo iz mesta v ognjiščarsko vas; z njimi prihaja mir na zemljo, od nas k drugim in od drugih k nam.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Tvorogov navaja Lesnijevo objavo št. 3, avers, in pričo M.

O02. Pri Lesnem manjka beseda, ki jo vsebuje M v povedi o ognju za ognjišča; pomen razlike je označen v kritični primerjavi.

O03. Začetek z Materjo Sva je mitološki opis in ne zgodovinsko preverljiv dogodek.

O04. Rogovi na čelu so opis sovražnikov v besedilu; ni dokaz za enotno stvarno opremo zgodovinskih Germanov ali Gotov.

O05. Žalja je ohranjena kot poosebljena žalost oziroma pripovedni lik; ne izpeljujemo gotovega kultnega statusa.

O06. Vsevišnji je nevtralna slovenska oznaka za 'Вышний'; ne prenašamo je v določen verski sistem.

O07. Germanareh je zapis v izbranem prevodu; istovetenje s posameznim zgodovinskim Ermanarihom ostaja predmet ločene presoje.

O08. Mala in Velika Kalka sta oznaki besedila; ni dokazano, da sta dve ločeni dejanski reki.

O09. Štiristo let je prepisana številčna trditev, ne dokazana trajnost določenih vojn.

O10. Trgovanje s Heleni je pripovedovalčev opis, ne arheološko podprt katalog menjalnih vrednosti.

O11. Desetletno vojno ohranjamo dobesedno brez kronološkega sidranja.

O12. Tri strani sveta v besedilu niso natančno opredeljen politični zemljevid.

O13. Koljada, Jar, Rdeča gora in Ovsenj so obredna poimenovanja v izbranem besedilu; njihove identifikacije in etimologije ostajajo odprte.

O14. Razlaga Gnatjukovih o smereh prihoda sovražnikov v opombi ni neposredna sestavina pripovedi.

O15. Končna podoba miru je retorično-verska in je ne obravnavamo kot zgodovinsko dokumentirano mirovno pogodbo.

Ploščica 37-B — Knezi, rodovi in nasledstvo

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Тецете, братие нашие, племено о племено, роди о роди, и быйетесе о себие на земие нашие, яква належде ны и нико- лижде инамо. Се бо сьме русиче славеце бзе наша спиевы нашие и пленсы, и играца а позорищя о славоу иех. Се бо сехом на земие и яхомъ прсте до ране своя а тлцем до ныє, абыхомь по смрте семь стах преды Мар Мориа и риекла бях: не имамъ венете тоегу, яко иесе плинеи земие, и не могуцу иего одилете одо ние. И бзе бящи тамо да риечуть о те: сы есе русишть а пребоудеши тоемь, яко ял есе земие до ране сва и несешеше ю до Навиа. О те часе по Кыа книеэе, из- бряшутше многиа вутце и кнезиа о себие, и всякые якове тые по кнеждение у вече речени прости мужи. И тако стая- ше: земе раяшуте, и се бъ то кнезие бендете орчены дбате людь е, а хляби одржете и ядь всенку пожите одо люде сва. Днесе имяхом иниа: и кнезие полюде бряшуть, и о сыни владьбу дяшуть од оце до сыне а ажьде до правнуча.

Slovenski prevod

[01] Zberite se, naši bratje, pleme k plemenu, rod k rodu, in se bojujte zase na naši zemlji. [02] Ta zemlja je po besedah pripovedovalca naša in ne pripada drugim. [03] Mi smo Rusiči in slavimo svoje bogove s pesmimi, plesi, igrami in obredi v njihovo slavo. [04] Sedli bomo na zemljo, vzeli prah in si ga položili na rane. [05] Tako bomo po smrti stopili pred Maro in Mora; Mara bo rekla, da ne more obsojati tistega, ki je poln svoje zemlje, niti ga ločiti od nje. [06] Tamkajšnji bogovi bodo rekli: 'Ti si Rusič in to boš ostal, saj si zemljo sprejel v svoje rane in jo prinesel v Nav.' [07] V časih po knezu Kiju so si mnogi izbirali voditelje in kneze. [08] Za kneževanje so jih na veču izbirali preprosti možje.

[09] Sklenjeno je bilo, da bodo možje obdelovali zemljo, knezi pa skrbeli za ljudstvo. [10] Za to naj bi knezi od svojih ljudi prejemali kruh, jed in vse, kar potrebujejo za življenje. [11] Danes je drugače: knezi pobirajo dajatve oziroma poljudje in oblast prenašajo na svoje sinove, od očeta na sina vse do pravnuka.

Kritične in prevajalske opombe

O01. Pri Gnatjukovih je 37-B ločen odsek za 37-A, kljub podobnemu sklopu identitetnih motivov.

O02. Tvorogov: objava samo pri Lesnem pod št. 3, revers, s primerjavo M.

O03. Lesni po Tvorogovu izpusti besedo 'održete' za besedo 'kruh'; različice se ne združujejo v domnevno izvirno branje.

O04. Tvorogov navaja različne razdelitve na vrstice/odstavke v Lesnijevi objavi in M; slovenski odstavki so uredniški, ne rekonstrukcija lesenih vrstic.

O05. Pravica do zemlje je stališče pripovedovalca; prevod je ne predstavlja kot sodoben pravni naslov.

O06. Rusiči ne pomeni avtomatično danes živeče narodne ali državne skupnosti.

O07. Opis zemlje v ranah in prenosa v Nav je simboličen oziroma mitološki.

O08. Mara in Mor sta poimenovanji v besedilu; spol, funkcija in kultna povezanost niso potrjeni zunaj njega.

O09. 'Veče' označuje pripovedno obliko zborovanja; ni dokaz enotne politične ureditve v vseh obdobjih.

O10. 'Voditelji' prevajajo Gnatjukovo izbiro za izraz 'вутцы'; v izdajateljevi opombi je širši pomen starešine.

O11. 'Poljudje' lahko označuje pobiranje dajatev oziroma opravljanje obhodov; stroga fiskalna rekonstrukcija ni mogoča.

O12. Dramatični kontrast izvoljenega in dednega kneževanja je notranja kritika pripovedovalca, ne neodvisna kronika političnih reform.

Ploščica 38-A — Potres in selitve

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
И паки бе влико студовение. Родичи бо се праша о влади- щи, а мнози рекша: не йдемо до роду, яко несть оуспокоения огнищаном, а будеме лепше сами в леси небоже горех търло- вати. Се тыими словесы родичи беша одътърщена а велице сердитися а лютовати волиша. Се бгъ Сваргъ наказующи велико смятение горем удба. А и словенстии вноце пробоуди- ша велицем громом а земледръжанием. А се слышити комо- ние горе вопияшети, страсем обуятися, а склепешесеся а идоша вон селиє, а овны нехаша. А воутрие видеша домове розтърщена: едень горе ин же долу, а ин во дире выликой земьской, ани следу нехати, ино не бысть. Быша тыи слави- щи велице скудныи, а животы къмити ничем не имоша. И рекша Иреи отци: веди ны вонъ. И реклъ Ирей: се аз есмь на вы со сыни моя. Рекоша ему тая: подлегнеме! А идоша со Кий Щекъ и Хоравъ три сыни Иреова ину земь глядати. А с тыито поча род славень аж до днесь. Якоже видети не да бгъ Даждь будующия смртным, так да възхвалимо премоудросте ю а старая взпомньмо, а та ове мы речемо. Преде бя род слвень у гориех велице высоцех. Тамо земле рати а дба овна и овча хранити, попасити въ тревиехъ. Едине ста, иже людие пробу- дитися а комоние под облаци страху вопияшети слыша, а тыи страхом обятлии убержетися бояшети не можаху ся. Бя по сия мор а глад велик. А изшед изъ края Инська пред очи идуща камо зряшети. Шедша мимо земе Фарсийсти а идша далеце, яко не дбана овцем земе е тая. Идша горема и видеша к(а)мение, а тоия просе не сеяте, такоже мимо идша. А зряти ступи кветна а зленая, тамо сташа лета два, а по ним мимо идша, понеяк же хищницы поока(за)ша. Мимо иде Каяле иде ду Непре, яко тый вскей пре граничити има а ворози злыя преткновение бя. На тый Непре имати има уседитися родъ слвень, а тыи бя огнищани, якожде има кийждый дироу зем- ну а огнище. Сварогу славити а Дажьбгу, кий же суть во сврзе пръчстей, Перуну а Стрибгу, яковый громы а блискы пвелева- яй, а Стрибгъ ветрие ярити на земь ся име. И тыимъ Ладобгъ, иже прави лады родовстии а благсти всячествии. И Купалбг яковый до мытнищи правити име а всяческая омовения. А Ярьбгъ иже прави яры кветна, а Русалии, Водищи, а Лесищи, а Домовищи. И Сварог тыими прави. Всякъ ръдъ има Щуры а Пращуры, яковии суть пред вецы умрети яша. Тыим бгъм почитания имете дати а одъ ни радощи (и)миеме. И постави первее родъ слвень млбище во грду Индикиву, еже речень есть Киив, а в коле ему селити име ся. А в лесех дубъвех Лесищи во ветвиех колисатися зачаша, а брадие хмелем утчна и власы в травиех. Тый суть листы зелена а мокошаны якоже в подехъ спый, того до брады затычена.

Slovenski prevod

[01] Znova je prišel velik mraz. [02] Rodovi so se sprli zaradi oblasti; mnogi so govorili, da se ne bodo vrnili k Rodu, ker tam za ognjiščarje ni miru, in da bi bilo bolje živeti sami v gozdovih ali gorah. [03] Zaradi teh besed so se sorodniki razšli v prepir, se silno jezili in postali drug do drugega kruti. [04] Svarog je za kazen povzročil veliko zmedo v gorah. [05] Ponoči je ljudi prebudil silovit grom in potres; slišali so, kako v gorah rezgetajo konji. [06] Prestrašeni so zapustili naselja in za seboj pustili ovne. [07] Zjutraj so zagledali porušene domove: nekateri so ležali višje, drugi niže, tretji pa v veliki zemeljski razpoki; od nekaterih ni ostalo sledu. [08] Ti ljudje so obubožali in niso imeli s čim nahraniti sebe in svojih.

[09] Očetu Ireju so rekli: 'Vodi nas od tod!' Irej jim je odgovoril, da jih bo vodil skupaj s svojimi sinovi. [10] Ljudje so mu obljubili poslušnost, Kij, Šček in Horev, trije Irejevi sinovi, pa so odšli iskat novo zemljo. [11] Pripoved pravi, da se je tako začel slovenski rod, ki živi vse do danes. [12] Ker Dažbog smrtnikom ni dovolil videti prihodnosti, bomo slavili njegovo modrost in se spominjali starih časov, o katerih pripovedujemo. [13] Nekoč je slovenski rod živel visoko v Velikih gorah; obdelovali so zemljo, skrbeli za ovce in jagnjeta ter jih pasli po travnikih. [14] Nekega dne so se prebudili ob prestrašenem rezgetanju konj pod oblaki in se bali, da se ne bodo mogli rešiti.

[15] Nato sta prišla pomor in velika lakota, zato so zapustili Injsko deželo in odšli, kamor so jih vodile oči. [16] Šli so mimo Farsijske dežele, ki ni bila primerna za ovce, in nadaljevali pot. [17] V gorah so našli skalnata tla, na katerih ni bilo mogoče sejati prosa, zato so šli naprej. [18] Našli so cvetoče zelene stepe in tam ostali dve poletji, nato pa odšli, ker so se pojavile zveri. [19] Šli so mimo Kajale in prišli k Nepri, ki bi mogla biti v vojnah meja in ovira hudim sovražnikom. [20] Ob Nepri se je naselil rod Slovenov; postali so ognjiščarji, saj si je vsak uredil zemljanko in ognjišče. [21] Slavili so Svaroga in Dažboga, ki prebivata v prečisti Svargi, ter Peruna in Striboga. [22] Perun po besedilu vlada gromu in blisku, Stribog pa vetrovom, ki divjajo po zemlji.

[23] Slavili so tudi Lada, ki vlada slogi med rodovi in raznovrstnim dobrinam, ter Kupala, povezanega z obrednim očiščenjem in umivanjem. [24] Slavili so Jara, povezanega s pomladnim cvetenjem, in pripovedna bitja: rusalke, vodne duhove, gozdne duhove in domovnike. [25] Nad vsemi naj bi vladal Isvarog. [26] Vsak rod je častil prednike in praprednike, ki so umrli mnogo rodov prej; vsem bogovom so izkazovali čast in od njih pričakovali veselje. [27] Prvi slovenski rod naj bi postavil molilnico v mestu Indikijevem, ki ga besedilo imenuje današnji Kijev, in se naselil okoli njega. [28] Po hrastovih gozdovih so se na vejah gugali gozdni duhovi; njihove brade so bile ovite s hmeljem, lasje pa z rastlinjem. [29] Zeleno listje in vodne rastline si je gozdni duh, ki spi spodaj, vpletal v brado.

Kritične in prevajalske opombe

O01. 38-A ima izrecno oznako 'Pisano se rukoju' ('Zapisano z roko'); gre za lastnost posredovane priče, ne dokaz lesa ali časa nastanka.

O02. Tvorogov opozarja, da ima 38-A nenavadno jasen zapis in drugačen tip strojnopisa; domneva poznejši prepis z rokopisa. To ni neodvisen izvirnik.

O03. Celota sledi Gnatjukovi izdaji, tiskane strani približno 216–221, do začetka naslovljene enote 38-B.

O04. Velik mraz, potres in prelom gora so motivi pripovedi; lokacija, datum in dejanski geološki dogodek niso določeni.

O05. Svarogova kazen je verska razlaga naravne nesreče, ne njen znanstveni mehanizem.

O06. Irej, Kij, Šček in Horev so po besedilu povezani genealoško; takšno sorodstvo ni zgodovinsko dokazano.

O07. 'Rod' je lahko hkrati družbena in poosebljena verska oznaka; velika začetnica označuje to prevajalsko dvoumnost.

O08. ' Slovenski rod' je najina uredniška terminološka izbira za 'славянский Род', brez trditve o sodobni etnični kontinuiteti.

O09. Injska in Farsijska dežela sta poimenovanji iz besedila; ne enačujemo ju brez raziskave z dejanskimi regijami.

O10. Proso, pašniki, živina in dve poletji ostajajo pripovedni podatki, ne neposredni arheobotanični dokazi.

O11. Kajala je zapis iz besedila; njena identifikacija z zgodovinskimi geografskimi imeni je odprta.

O12. Nepro prevajamo po razlagalnem viru; Gnatjukova etimologija Nepr/Dnepr je njuna hipoteza, ne jezikoslovno dokazano dejstvo.

O13. Zemljanke in ognjišča so opisani kot značilnosti pripovednih naseljencev, ne pregledana arheološka najdišča.

O14. Perun in Stribog: pripisane pristojnosti prihajajo iz besedila in niso dokaz enotnega starodavnega panteona.

O15. Kupalo: 'mytnice' pri Gnatjukovih razložene kot obredna očiščenja; ni nujno pomensko isto kot sodobna 'mitnica'.

O16. Jar, rusalke, vodni, gozdni in domovni duhovi predstavljajo seznam v posredovani izdaji; starost in medsebojna povezanost kulta ostajata odprti.

O17. Indikijev grad in enačenje s Kijevom sta izdajateljska oziroma pripovedna trditev, ne dokumentirana zgodovina nastanka Kijeva.

O18. Zeleni listi, hmelj in gozdni duhovi so slikovit folklorni motiv; ne trdimo zgodovinske dobesednosti.

Ploščica 38-B — Dažbog in poškodovani odlomki

GN2011-MOD — sodobni uredniški prepis
Даждьбог на струзе своем биашеть в сварзе промоудрей, якова есте сыниа. А струго тый сияшеть а сряще то яко злато, Огнебогом роспален есть... Того доухание живот есте вския тваре а прибьжищие...Вск муж благо тъгъ видете мо- жаше то, а ниже зъло. Кий богомо не доба, той пребуде яко слепо, да не имеше съ ными щасте, якоже всяко, до злыи идущо, со оны до кънце пребудеть. (Н)аше праце шедше до земе суховасте наб... на бде вя- щень...и тако семехом инда а не имящем крае того на земе наше, и крещена Русе тако дне... Непря бо племены соуте руште...а костобце Русколане тьвряти... Мор Мары несмы щасте имате, да бящемо отщепени од рду ншего, а буде го гнусете всим борусом...

Slovenski prevod

[01] Dažbog pluje v svojem čolnu po zelo modri, sinji Svargi.

[02] Ta čoln se blešči kakor zlato, ki ga je raztalil Ognjebog.

[03] Njegov dih je življenje in pribežališče vseh bitij.

[04] Vsak človek lahko vidi to dobro, toda hudoben ne.

[05] Kdor se ne zmeni za bogove, ostane kakor slepec in ni deležen sreče.

[06] Kdor gre proti zlu, z njim ostane do konca.

[07] Naši praočetje so odšli proti pustim deželam Nab(sura) … bilo je zlovešče …

[08] Tako smo tudi zdaj ostali sami in na svoji zemlji nimamo svojega kraja.

[09] Rus je danes pokrščena …

[10] … ob Nepri so ruska plemena …

[11] … ribojedci … in Kostoboki so ustvarjali Ruskolanijo …

[12] K Moru in Mari se ne upamo obračati, kajti ločeni bi bili od svojega rodu.

[13] … in hudo bi bilo vsem Borusom …

Kritične in prevajalske opombe

O01. Enota 38-B je v virih sestavljena iz neenakih in pretrganih odlomkov; ne gre za rekonstruirano sklenjeno ploščico.

O02. Gnatjukova 2011 zaključita objavo na tiskani strani 223; tukaj je preveden le njun predstavljeni ruski razlagalni odsek.

O03. Tvorogov 38-B posebej imenuje 'odlomki iz Miroljubovovega arhiva', ne celovita lesena listina.

O04. Tvorogov opozarja, da je 38-B videti kot osnutek, medtem ko je 38-A besedilno drugače posredovana.

O05. Tvorogov popiše več oštevilčenih nepopolnih fragmentov, ki jih Gnatjukova v proznem ruskem prevodu ne ohranita 1 : 1.

O06. Tropičja oziroma ločena znamenja '…' označujejo dejanske pretrganosti in lacune; niso slogovni premori.

O07. Besedilo med odlomki ni dopolnjeno, vrstni red ne vzpostavlja zgodovinsko preverjenega zaporedja dogodkov.

O08. Dažbogov čoln v Svargi je mitopoetska podoba, ne astronomska kronika.

O09. Ognjebog in Svarga sta ohranjena po poimenovanju izbranega vira, brez gotove primerjalne identifikacije s posebno religijo.

O10. Zveza o 'duhu, življenju in pribežališču' je verska oziroma moralna trditev pripovedovalca.

O11. Nab(sura) je negotov zapis; oklepaj je del izdajateljske previdnosti, ne nadomestno geografsko ime.

O12. 'Rus je danes pokrščena' je ob prekinjeni pripovedi in brez preverjenega datuma; ne dokazuje časa ali okoliščin pokristjanjevanja.

O13. 'Ribojedci' in 'Kostoboki' sta fragmentarni poimenovanji; njihovega pomena ne razširjamo v zgodovinsko dejstvo.

O14. Mor in Mara v odlomku sta poimenovanji iz pripovedi, ne zanesljiv dokaz enovitega kulta.

O15. Borusom/b(o)rusom ostaja v premorih negotova označba; brez podlage ne ustvarjamo moderne etnične identifikacije.

O16. Tvorogovova širša zbirka delcev 38-B vsebuje različno ohranjene zapise iz M; za izdajo, ki bi hotela prevesti VSE arhivske fragmente, bi bila potrebna nova, ločena edicija.

O17. Potrditev takšnega besedila lahko velja samo za 13 ohranjenih razlagalnih fragmentnih enot in pripadajoče omejitve, ne za domnevno celotno ploščico.

Samo fragmentarni razlagalni odseki, ne celotna ploščica.

Oskolki — štirje tematski odseki

Podporna besedilna priča (omejen obseg)

T1–T4 tematski odseki, ne F01–F04.

...ой час од часу се нарждаеця среде ны... А свияже(ськ) бо есь по самыя смьрте... Не зазбенджемо сьмы такоже ильмци, якови насо храниша. Не идине а с нама сослияхусе а крявь све даяй намо. Дриве бя на Руси хзарие, днес есва върязи. Мы же сьми русичи, николи не врязи... Оставихом на Суриу млекы наша во травех, за ночи утлчемо до нь шалиу а ини травиа, яко же рекша прастароци, а даймо се суритися, а пимо тричи во слву богом пентокрт денне. Та бо то нашиа стара потчина бозем длюжна есь потребити, а требь та буде повязом мези ны. Ни Мара, ни Морока не смиемо славити, ти бо то дивы соуте наше нещасть... Наше Дидо есь ве сврзе...

Slovenski prevod

T1 — Nastajanje, življenje, smrt

»… Od časa do časa … se rojeva … med nami … in so povezani vse do same smrti …«

T2 — Ilmerci, Hazari in Varjagi

»Ne pozabimo tudi Ilmercev, ki so nas varovali. Niso bili ločeni od nas, temveč so se združili z nami in za nas prelivali svojo kri. Prej so bili v Rusi Hazari, zdaj pa so Varjagi … Mi pa smo Rusi, nikakor ne Varjagi …«

T3 — Surja, zelišča in pitje

»Za surjo smo nastavili svoje mleko z zelišči. Čez noč smo mu dodajali žajbelj [po razlagi izdajateljev] in druga zelišča, o katerih so nam govorili praočetje, ter pustili, da je nastala surja. Nato smo trikrat pili v slavo bogov, petkrat na dan [povezava med številoma je nejasna].«

T4 — Daritev, Mara, Morok in predniki

»Tako moramo od davnine ob čaščenju bogov opravljati treba [daritev]; ta treba naj bi bila vez med nami [in bogovi]. Ne smemo slaviti ne Mare ne Moroka, saj sta ta diva [po razlagalnem prevodu] naša nesreča. Naši dedje so v nebesih …«

Kritične in prevajalske opombe
  1. Dve vrsti besedila: zgornji slovenski niz je prevod ruske uredniške interpretacije, ne neposreden prevod neprekinjenega, neproblematičnega izvirnika. Oglati oklepaji so slovenski uredniški poudarki/dopolnitve, ne pričevanje o dejansko ohranjenih črkah.
  2. Meje F01–F04 niso dokazane: Tvorogov navaja štiri fragmente starejše objave; razdelitev tega tekočega prevoda na T1–T4 je zgolj tematska. Natančnih mej F03/F04 ni bilo mogoče preveriti.
  3. T1: subjekt glagola »se rojeva« ni razviden; pike so zapisane zaradi negotovega in poškodovanega pričevanja.
  4. T2 — Ilmerci in kri: razlagalni prevod na str. 51 izrecno pravi, da so Ilmerci prelivali kri za nas. A13 je imel ob tej misli bistveno manj jasno ugibanje. Kljub jasnosti sodobnega ruskega prevoda ostaja sama starejša črkovna predloga težavna.
  5. T2 — Rusi / Rusiči: str. 51 uporablja »русы« (Rusi). Ne sklepamo, da gre za zgodovinsko potrjeno etnično pripadnost ali kontinuiteto do sodobnih narodov.
  6. T3 — žajbelj: ruski razlagalni prevod ima шал(в)ию in opombo 36, ki besedo identificira kot žajbelj. Uredniška identifikacija rastline ni arheobotanični dokaz o receptu.
  7. T3 — števili 3 in 5: ruski prevod na str. 51 vključuje obe številčni navedbi. Njuno razmerje ni pojasnjeno; ne uvajamo računa »petnajstkrat« ali dodatnih obredov.
  8. T4 — treba: izraz prevajamo kot obredno daritev, vendar lahko njegov pomen in skladnja v izhodiščnem pričevanju ostaneta odprta.
  9. T4 — »diva«: sledimo formulaciji razlagalnega ruskega prevoda. Ne razglašamo Mare in Moroka za nesporno rekonstruiran božanski par starodavne vere.
  10. T4 — predniki: str. 51 ima »Наши Деды — на небесах« (naši dedje so v nebesih). A13 je to razumel kot »Naš Ded je v Svargi«; razlika je pomembna, zato A22 ne ohranja stare razlage kot edine možnosti.
  11. Ponavljanje v 5-B: krajši T1 se pojavi tudi v spremljevalnem razdelku prevoda 5-B. To je prekrivanje izdajateljske predstavitve, ne dodatna prevedena ploščica.
  12. Status: F01–F04 ostajajo nepotrjeni. Potrditev 5-A in 5-B sama po sebi ne pomeni potrditve te priloge.

23-M — dodatek k enoti 23

Podporna besedilna priča (omejen obseg)

Razpon razpoznan po šestih prevodnih enotah A52; ne ustvarjati dodatne ploščice. Meja je znotraj vrstice 51; ne gre za neodvisno grafemsko QA2. Povezava A124 kaže na aktivno vrstično različico; razpon je prevzet iz prejšnje identifikacije, brez nove neodvisne kolacije.

Се б то новьяре иде одо стареа, ижде бяша о таква русече. А се иде до пълдне и тамо гряшете о стоупех десенте виецы. Та б то есе тажде русе избряшеть кнезы свы и тоиа од роды свы, и роды доботша о племе - коиждиему кнезы свы. А о кнезы издиеше кнезе старыша, и той есе вутец о прия. И такова живе- те во земе теия, долы врязе придоша на ны и тамо избияе оны. И се грътколане идшыя о земе тоиа и седнешеся оние и не деба о русе. Се б то русе измечися и налиезе на тъиеи, и одтрще оны до сва брезе морьсте. Се бо гърецколане поведшя рате свы о жлзна бръние оцрчена, и бя сече тамо велыка. И гряшуть вра- ны о ядь менжескоу, иже врждена есе до полие, а пияйше очесы охва. Гряхоуть врны о бряшныа велька, гряхоуть ста о пелы тая, и тамождь иесе очесы гръцкия и очесы руште не тргая. Там бо значщтоу имяхом яко бзе не волящыя русе о гынуте. И тамождь се перещеть Суне з Миесещем о тоиа земе, и Неба сен перещеть о кмъть, абыа земе тая не подленгла до роуце еланьсте а пърыла руською. И таможде сен плачеть мат- ка о деще своя, яковы врзиеша креве о кмъть тоую, и та кмъте сташеть рускеу. Новаярь бяшеть тамо до днесе, и земе тая пре- бенде нашя о мече креве врзещень о ту. И такожде елане реко- ста о кнезе старше нашие и повясть му, якоже не хче до земе не(вья)ровь ходете ниже отроце бряте, а леньбо име брезе морь- сте про сва. То имяхом оуказицю на день нашь, якоже праоце нашя умерше о кмъть и не взяшъ вразе нашя земе. Се б то и днесе имиемо оуказицю якоже никий то береть. Се бъ то Гер- маньрех иде о полноще до ны, а имехом сен брянете земе свы, тако ите на ны, се бъ годытшя земь ие нашя. А ту Билогоре сехом, усяхом коще свы а кръве своу полляхом, и та есе о ны. Се бо вречеть птиция Матер Сва о ны а славу риечеть. Яхом бо сьме о ту мече нашия а идехом до свенты о поля: одразиехом врзи полнощния, а одврзещем врзе полуденья, а течехом на врзе сходныи. А бехом повенжды руште грмицы, якожь оце нашиего сыны а Дажьба вн(у)цье, се бъ то Сварець укаже намо камо гренсте обы сва. И тоие Германьрех одейде до полуноще, а еланште о полудене, и такмо обериехом земе нашю до коупи- це, и не даяхом о сынь бо ценже, небощеть о сыне своя. Се бо идеть о ступы нашя велице множества родоу иниех, а не иимя- хом бяшете о мырна, небождлехом о помуце, та бо та ие у мысце нашя а о концие мече, а тьыма сечехом врзе. Се врчеть птиция Матре Сва о ны, абыхом се мы взденлы мече сва на захите своу а иею. Се бие крыдлиема о земе и прах одтрезе до сврзе, а се бо врзех о земе, а се бие о нь, яко страшее за ны. И ту одрзехом оугоржехом яко кречеть, се бо кренчь тоие ие до сердиа нашя. А то имяхом ведете яко суре пияше, до сече грендехом и тамо одржехом пытву иню о бозех ствардженою, и та будеть намо яко вода жива о послиеде о часе трзне вликеа, якова есе о всиа, ижде умере о земе своя. Се бо Сваржець зряй о ны од сврзе своя чюдныя, а зряше рате нашя личе она а прсте енима, овжде не имай досыте, а то личеть иенже прсте о нозе свы. А виесть Праштырь наше, яко сме сыла влика, а не може одоля- шете ны вразе нашя. А се бо потцехом (о) овы а жденехом ие, докенде оны подяшуть о земе а зденхнешеть о Маре и Морь ю вездьме. Се бо риечехом о серде нашя, якожде не вратехомсе до огнищы свы, докеньже аще вразе искашуть, и не врзехом сен телесы нашя, аще врзе яшуть земы нашя, а рчехом о сема, якожде бзе нашя гонзяхуть ие. Се то убие члюсны сва, радие яхомь децькы до копиех, яко се вратешете заде своя врзем. Се болядвы нашя одврзиехом и тлцехомь земе нашя до не, абы удрзешете овие аждь до смертена часа, а Марию зряте дяще- те, се бо Мора одстоуписе я одрече: не имяхом сыла туа, абесте одерзиела витезе руште. И такожде слва потече до сварзе, и тамо бзе речуть якожде хоробре сте, русе, а имяхом мясты про вы подель бзе Перуне а Дажьба оца вашя.

Slovenski prevod

Gre za šest uredniško razmejenih prevodnih mest iz nadaljevanja po zadnjem odstavku, ki ga Gnatjukova v svojem ruskem razlagalnem prevodu na tisk. str. 148–151 izpustita. Nadaljevanje stoji v njunem poznejšem prepisu na tisk. str. 262, Tvorogov pa besedilo objavlja pod številko 23. Začetek dodatka ni nova številka fizične ploščice. Prevod iz poškodovane in neenakomerno razdeljene posredne priče je zato namerno zadržan.

Šest prevodnih enot — P2/v1

[23-M+01] Nato smo jih [sovražnike] zasledovali in gnali, dokler niso popadali na tla. [Naslednja zveza o Mari in Moru ter »vzdihovanju« ostaja jezikovno negotova.] [23-M+02] V srcu smo si rekli: »Ne bomo se vrnili k svojim ognjiščem, dokler bodo sovražniki [še iskali oziroma prežali?]. In svojih teles ne bomo [varovali?], dokler sovražniki jemljejo našo zemljo.« [23-M+03] Rekli smo tudi, da jih bodo naši bogovi pregnali. [Sledi težko razložljiva zveza o čeljustih oziroma ustih, otrocih in kopjih; pojavi se še motiv vrnitve za tisto, kar pripada pripovedovalčevim ljudem. Tega mesta ne dopolnjujemo v tekočo pripoved.]

[23-M+04] Svoje [nejasno: može, ude ali drugo?] smo [nejasen glagol] ter [se bojevali?] za svojo zemljo, da bi jo obdržali do smrtne ure. [Način boja in predmeti nekaterih glagolov niso razločljivi.] [23-M+05] [Videti oziroma prikazati se] je bilo Maro; Mora pa se je umaknila in dejala, da nima moči proti ruskim junakom. [Ni dokazano, da sta Mara in Mora ločeni bitji ali da je govor natančno tako razmejen.] [23-M+06] Tako se je slava vzdignila do Svarge. Tam bogovi govorijo: »Pogumni ste, Rusi.« [Sledi dvoumna zveza o mestu ali mestih ob bogovih ter o Perunu in Dažbogu kot očetu; osebna in skladenjska razmerja niso dovolj gotova za samostojno dopolnitev.]

Kritične in prevajalske opombe

O01. Glavna potrjena 23 P2/v2 ostaja pri svojih 29 enotah; nobena od zgornjih šestih ni vključena v njen zaklep.

O02. Glavna razlagalna izdaja na str. 148–151 in poznejši normalizirani prepis na str. 261–262 nista enaka tipa vira. Dodatka ne smemo predstaviti kot izpuščenega stavka ruskega razlagalnega prevoda.

O03. Tvorogovova objava št. 23 se po zadnji navedbi o številčnosti čete nadaljuje čez besedilno mejo, ki sta jo Gnatjukova izbrala za svoj tekoči prevod.

O04. Številke [23-M+01]–[23-M+06] so naše pregledne enote, ne izvirna razdelitev lesenega dokumenta ali rokopisa.

O05. V [23-M+01] je osnovni smisel zasledovanja in poraza v obeh prepisnih potezah razumljiv; besedna zveza o Mari/Moru ni.

O06. Razliko med Mara, Mor, Mora ohranimo kot problem prenosa, ne kot dokaz treh (ali dveh) samostojnih božanstev.

O07. V [23-M+02] je vrnitev k ognjiščem razločna. Glagol za dejavnost sovražnika ostaja dvoumen; prevod vsebuje vprašaj.

O08. Besedna zveza o telesih v [23-M+02] verjetno pomeni zavračanje osebnega varovanja ob ogroženosti zemlje, vendar je to interpretacija, zato oglati oklepaji.

O09. [23-M+03] vsebuje prepoznaven motiv bogov, ki preganjajo sovražnike. Naslednja zveza ni zanesljivo skladenjsko segmentirana.

O10. Besed za čeljusti, otroke in kopja ne spajamo v literarno tekoč prizor; iz posrednega zapisa to ne sledi nujno.

O11. [23-M+04] ima dovolj jasen zaključni namen (obdržati zemljo do smrti), ne pa cele verige glagolov in samostalnikov. Zadržani prevod je nameren.

O12. [23-M+05] vsebuje govor Mor(e); določitve osebe in časovne oblike ostajajo negotove.

O13. »Ruski junaki« je pomensko jedro, ne dokaz obstoja konkretne zgodovinske vojaške skupine.

O14. [23-M+06] jasno povezuje slavo, Svargo in pogum Rusov; nejasna zveza o »mestih« lahko pomeni prostor med bogovi, vendar tega ne določimo dokončno.

O15. Perun in Dažbog sta tu poimenovanji v pripovedi; slovnična vez med »oče« in imenoma je odprta.

O16. Obakratni prepis se lahko opira na isto posredno gradivo. Njuno ujemanje ni neodvisna potrditev starosti domnevnega izvirnika.

O17. Primerjava je bila ročno izvedena po skenu tisk. str. 262 in javnem Tvorogovovem prepisu; to ni preverjena grafemska kolacija izgubljene starejše predloge.

O18. Oglati oklepaji pomenijo uredniško zadržanje ali označeno rekonstrukcijo smisla, nikoli potrjenega manjkajočega izvirnega besedila.

31-MOL — fragmentna molitvena glosa

Slovenski prevod

Tvorogov pod naslovom »Дощечка 31 (Дощка с молитвами)« objavlja kratko, nerazdeljeno besedilo in Miroljubovov spremni zapis s podpisom in datumom 13. oktober 1953, Bruselj. V tem zapisu Miroljubov trdi, da je prepisal besedilo po kopiji iz 1937; to so navedbe avtorja zapisa, ne neodvisno potrjena provenienca.

[31-MOL+01] »Naša zemlja se razprostira od sonca do sonca … [več besed je premalo zanesljivo ločenih za smiselno prevajanje] … Dažbog, ki ga slavimo …«

Besede, povezane z rastjo/plodovitostjo, so razvidne, vendar ni zanesljive skladenjske povezave celotnega sredinskega odseka. Zato ne izdelujemo prostega, gladkega prevoda.

Kritične in prevajalske opombe
  1. Potrjena 31 iz A48 že vsebuje podobna motiva (»od vzhoda do zahoda sonca«, »Dažbog«); vsebinsko ujemanje ne dokazuje identičnih znakov ali istega besedilnega odseka.
  2. Dodatni rokopisni zapis »31 (27–42)« po Tvorogovu govori o travnati deželi in bratih Kiju, Ščeku ter Horivu. Za tega ni izdelan tekoči prevod brez celotnega preverljivega prepisa.
  3. Štetje ena zgornja fragmentna glosa, ne celotna samostojna ploščica. P1 ni P2.
  4. Izjava iz 1953 je zgodovinski podatek o Miroljubovovem lastnem poročanju; sama po sebi ne verificira obstoja domnevnih lesenih predlog.

32 — register arhivskih prič

Vsebina kritične priloge

Ne dodajamo novih prevodnih enot 32. Zaklenjena P2/v1 iz A48 obsega Gnatjukov razlagalni prevod s 32 uredniškimi enotami.

Tvorogov popiše še tri arhivske zapise, označene z 1–13, 14–21 in 22–30. Pri tem izrecno opozarja, da število vidnih rokopisnih vrstic in oznake ne sovpadajo ter da izvirne grafične meje niso jasne. Zato:

  • teh razponov ne enačimo s tremi različno ohranjenimi fizičnimi predmeti;
  • jih ne preslikamo na enote [01]–[32] zaklenjenega Gnatjukovega prevoda;
  • brez celotnega preverljivega prepisa ne izdelujemo dodatka, ki bi ga predstavljali kot »manjkajoči del«;
  • bibliografsko jih evidentiramo kot W32-F01-13, W32-F14-21, W32-F22-30.
Kritične in prevajalske opombe

Za to enoto ni ločeno navedenih opomb.

38-B — zemljevid fragmentov

Vsebina kritične priloge

Zaklenjeni temelj: A49/P2/v1, 13 razlagalnih prevodnih enot; ne spreminjamo ga. Podlaga dodatka: Tvorogovov register »Дощечка 38б (Уривки з архiву Ю. Міролюбова)«. Objavljena priča ni enakovredna 13 razlagalnim enotam Gnatjukovih.

Arhivska oznaka v Tvorogovovi objaviPrepoznavno slovensko jedroOmejitev in prekrivanje z A49
Uvod z vrsticami 1, 2, 2, 3–5Dažbog na svojem čolnu v Svargi; zlato, Ognjebog, dih kot življenje; moralno svariloPonovitev številke 2 je v objavi dejanska. Smiselno prekrivanje A49 [01]–[06].
Fragment 1»Naši praočetje so šli v suho deželo …«; prepoznavna omemba RusovMočno pretrgano, prekrivanje [07]–[09] negotovo.
Fragment 2Črkovni ostanki, med drugim del besede brez določljivega kontekstaNe izdelujemo slovenskega stavka.
Fragment 3Kratek nepopoln nizNe izdelujemo slovenskega stavka.
Fragment 4Pretrgan niz, nejasna skladnjaNe izdelujemo slovenskega stavka.
Fragment 5Več pretrganih ostankov brez določljivega skladenjskega redaNe izdelujemo slovenskega stavka.
Fragment 6Prepoznavne besede za Ruse, Kostoboke in RuskolanPrekrivanje A49 [10]–[11] le na ravni imen.
Fragment 7Več nepopolnih besednih nizovNe izdelujemo slovenskega stavka.
Zaključni dve vrsticiMotiva odcepitve od rodu in Borusov; omemba oblik Mor/Mara je negotovaA49 [12]–[13] sta interpretativna razlaga, ne enoznačna črkovna rekonstrukcija.

Zadržana uredniška odločitev: A52 ne dodaja 7 prevodov ali 7 novih ploščic in ne povečuje zaklenjenega števila 13. Revidira samo fragmentno karto.

Kritične in prevajalske opombe

Za to enoto ni ločeno navedenih opomb.

Bibliografska izhodišča, primerjalni viri, izvirna uredniška opozorila in zgodovina pregledov so navedeni pri posameznih enotah. Njihova prestavitev ne pomeni nove presoje pristnosti besedila.