Kako finančne institucije lobirajo za pravila, ki jih urejajo?
Raziskava zakonitih in spornih oblik vplivanja finančnih institucij na regulatorje in pripravo pravil.
Simbolična uredniška ilustracija, ustvarjena z umetno inteligenco.
Finančne institucije ne delujejo samo znotraj pravil, ki jih določajo države in regulatorji. Sodelujejo tudi pri njihovem oblikovanju. Banke, upravljavci premoženja in njihova panožna združenja predlagajo spremembe zakonodaje, pripravljajo strokovne analize in regulatorjem predstavljajo posledice predlaganih ukrepov. Vprašanje gospodarske moči zato ni zgolj vprašanje lastništva kapitala, temveč tudi vprašanje, kdo lahko vpliva na pravila, po katerih se ta kapital uporablja.
Lobiranje kot gospodarski mehanizem
Lobiranje pomeni organizirano prizadevanje za vplivanje na javno odločanje. Finančni sektor ima pri tem poseben interes: pravila o bančnem kapitalu, upravljanju skladov, razkrivanju podatkov ali provizijah določajo stroške poslovanja, izpostavljenost tveganjem in prihodke. Sprememba navidezno tehnične določbe lahko vpliva na to, katera dejavnost je donosna, kdo lahko vstopi na trg in kdo nosi stroške finančnih tveganj.
Institucije vpliv uveljavljajo neposredno ali prek panožnih združenj, ki združujejo strokovno znanje, sredstva in skupne interese članov. Javna posvetovanja in strokovni prispevki so lahko legitimni ter omogočajo, da regulator razume praktične posledice predpisov. Vendar imajo veliki udeleženci praviloma več možnosti nameniti sredstva dolgotrajnim, zahtevnim postopkom kot posamezni varčevalci. Neenakost zmogljivosti še ne dokazuje, da je regulator podrejen industriji; je pa razlog za preučevanje, čigavi argumenti so dejansko vplivali na odločitev.
Kako sledimo denarju in stikom z odločevalci?
Ameriški Lobbying Disclosure Act zahteva četrtletna poročila registriranih lobistov oziroma organizacij. Ta vsebujejo podatke o naročnikih, vsebinskih področjih, institucijah, na katere se je lobiranje nanašalo, in ocenah prihodkov ali izdatkov. Poročilo nam lahko pokaže, kdo je financiral dejavnost ter katera vprašanja je želel odpreti. Ne pove pa nujno, koliko sredstev je bilo porabljenih za vsako posamezno zakonsko določbo ali kateri argument je spremenil odločitev. [1]
V Evropski uniji medinstitucionalni sporazum iz leta 2021 ureja register za preglednost. Med zajetimi dejavnostmi so sestanki, prispevki k posvetovanjem in priprava stališč, kadar so namenjeni vplivanju na evropsko politiko. Registracija je pogoj za določene stike in dejavnosti, ne pa splošna obveznost za vsak politični stik. Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu iz leta 2024 ugotovilo, da register vsebuje uporabne informacije, vendar so pri revidiranem obdobju 2019–2022 obstajale vrzeli pri zajemu dejavnosti, kakovosti podatkov in izvrševanju zahtev. [2][3][4]
Zato se razkrivanje finančnih povezav ne konča pri registru. Raziskati je treba tudi konkretni predlog, odzive zainteresiranih strani, morebitne zapise sestankov, končno odločitev in obrazložitev. Šele primerjava teh dokumentov pokaže, kako daleč sega dokaz o vplivu.
Investment Company Institute: primer pravil za investicijske sklade
Investment Company Institute (ICI) je v ZDA pomembno panožno združenje investicijskih skladov. V poročilu LD-2, podpisanem 19. julija 2024, je prijavilo ocenjene izdatke za lobiranje v višini 1.250.000 ameriških dolarjev za poročevalsko obdobje. Med navedenimi temami so bili predlogi ameriške Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) glede likvidnosti skladov, obveznega mehanizma swing pricing in presečnega časa za sprejem naročil. Pri finančnih temah sta kot instituciji navedena predstavniški dom in senat. Ta znesek zajema prijavljeno lobiranje v celotnem poročevalskem obdobju, ne zgolj omenjenega predloga SEC. [5]
Predlog SEC iz novembra 2022 je želel med drugim omejiti prenos transakcijskih stroškov na vlagatelje, ki ostanejo v odprtem skladu, ko drugi vlagatelji vstopajo vanj ali iz njega izstopajo. Mehanizem swing pricing prilagodi neto vrednost sredstev na enoto sklada, tako da stroški poslov, ki nastanejo zaradi neto prilivov ali odlivov, v večji meri bremenijo vlagatelje, povezane s temi tokovi. S tem naj bi se zmanjšala tudi spodbuda k hitremu izstopu ob tržnih pretresih. [6]
ICI je 14. februarja 2023 predlogu nasprotoval, ker naj bi predlagana kombinacija pravil povzročila operativne težave ter poslabšala dostop vlagateljev do skladov. CFA Institute je v svojem odzivu 1. februarja 2023 nasprotno podprl predlagani swing pricing kot način pravičnejšega razporejanja stroškov in zmanjševanja tveganja množičnih izstopov. Njegov prispevek se je nanašal na swing pricing, ne na celoten predlog SEC. Regulatorni spis vsebuje tudi objavljene zapise o sestankih s predstavniki ICI in drugih udeležencev, med njimi BlackRocka, Vanguarda in družbe State Street Global Advisors. [7][8][9]
SEC je 28. avgusta 2024 sprejel del predlaganih sprememb, predvsem glede poročanja na obrazcih N-PORT in N-CEN, in izdal smernice o likvidnostnem tveganju. Obveznega swing pricing in predlaganega presečnega časa v tej odločitvi ni sprejel. V obrazložitvi končnega pravila je SEC obravnaval pripombe različnih udeležencev in se skliceval tudi na ICI. Aprila 2025 je odložil začetek veljavnosti sprememb N-PORT. [10][11]
Rezultat je bil v delu, ki zadeva izpuščena ukrepa, skladen s stališčem ICI. Dokumenti tako dokazujejo organizirano zastopanje interesov in delno ujemanje z regulatornim izidom. Ne dokazujejo pa, da je bilo ravno lobiranje ICI odločilni vzrok ali da je združenje določilo končno besedilo. Primer je pomemben prav zato, ker lahko pokažemo celotno javno sled od predloga do odločitve, ne da bi morali ugibati o zasebnih dogovorih.
Basel III: ko banke sodelujejo pri določanju kapitalskih zahtev
Kapitalske zahteve določajo, koliko lastnega kapitala mora banka imeti glede na svoje dejavnosti in tveganja. Višja sposobnost absorbiranja izgub lahko zmanjša tveganje za finančni sistem, vendar lahko spremembe zahtev vplivajo tudi na stroške financiranja in poslovne odločitve bank. V tem prostoru se srečujejo interesi bank, posojilojemalcev in regulatorjev.
V okviru ameriškega predloga Basel III Endgame sta Bank Policy Institute (BPI) in American Bankers Association 16. januarja 2024 predložila skupne pripombe. Uveljavljala sta stališče, da so predlagane zahteve nezadostno utemeljene in da bi povečale stroške kreditiranja ter škodovale gospodarstvu. Securities Industry and Financial Markets Association (SIFMA) in International Swaps and Derivatives Association sta isti dan opozorila na posledice za dejavnosti na kapitalskih trgih. To so stališča organizacij, ki zastopajo prizadeti sektor, ne neodvisno ugotovljeni prihodnji učinki. [12][13]
Michael S. Barr, tedanji podpredsednik Federal Reserve za nadzor, je 10. septembra 2024 napovedal, da bo priporočil nov predlog s pomembnimi spremembami. Izrecno je povezal predvidene prilagoditve s prejetimi odzivi javnosti, vendar je opozoril, da končne odločitve regulatorjev še niso sprejete. Njegovo stališče ni pomenilo veljavnega novega predpisa. Dne 19. marca 2026 so ameriški bančni regulatorji objavili tri nove predloge za prilagoditev kapitalskega okvira; Barr je v ločeni izjavi nasprotoval njihovi celoti zaradi predvidenega zmanjšanja zahtev. [14][15][16]
Primer kaže, da lahko finančne institucije javno izpodbijajo regulatorne izračune in da regulatorji po posvetovanjih spremenijo svojo smer. Pri vrednotenju takšnih sprememb je treba preveriti, ali so prvotni modeli res napačno merili tveganje, ali pa so spremembe predvsem zmanjšale breme reguliranih institucij. Oboje je mogoče in eno ne izključuje drugega. Časovna povezava z odzivi industrije sama ne določa, kdo je povzročil posamezno spremembo.
Evropska unija: spor o provizijah za prodajo naložb
Evropska komisija je 24. maja 2023 predstavila strategijo za male vlagatelje. Med predlaganimi ukrepi so bili strožji postopki presoje razmerja med stroški in koristmi naložbenih produktov, primerjalna merila ter omejitve spodbujevalnih plačil pri prodaji brez investicijskega svetovanja. Kadar distributer prejema plačilo od ponudnika produkta, obstaja tveganje, da bo priporočilo ali ponudbo oblikoval tudi glede na lastne prihodke, ne izključno glede na potrebe vlagatelja. [17]
European Fund and Asset Management Association (EFAMA) je v odzivu avgusta 2023 opozorila na možne negativne učinke enotnih kvantitativnih primerjalnih meril. V novembrskem stališču je predlagala opustitev prepovedi provizij pri prodaji brez svetovanja in drugačno presojo koristi za vlagatelja. Evropska potrošniška organizacija BEUC pa je menila, da je že delna prepoved preskromen ukrep in da bi bila potrebna obsežnejša odprava konflikta interesov. [18][19][20]
Svet EU je 18. decembra 2025 objavil politični dogovor s Parlamentom. Dogovor je v delu, ki se nanaša na spodbujevalna plačila, predvidel okrepljena pravila o ravnanju v najboljšem interesu strank, zahtevo po konkretni koristi za stranko in preglednejše razkritje stroškov; države članice bi še vedno smele uvesti prepoved. Gre za opis doseženega političnega dogovora, ne za trditev, da so ta pravila že v veljavi. [21]
Tudi tu se del izida približa zahtevam industrije, nekatere zahteve za zaščito vlagateljev pa ostanejo. Za posamezne spremembe bi bilo treba slediti predlogom amandmajev, pogajalskim dokumentom in obrazložitvam. Različni interesi niso neobičajni. Demokratično vprašanje je, ali je mogoče razumeti, zakaj so odločevalci dali prednost eni rešitvi pred drugo in čigavi stroški oziroma koristi so bili upoštevani.
Zgodovinska razsežnost: financiranje Trilateral Commission
Vplivanje na javne politike ni omejeno na neposredno lobiranje v zakonodajnem postopku. Zasebni kapital lahko podpira tudi dolgoročno raziskovalno in razpravljalno infrastrukturo, prek katere se razvijajo predlogi javnih politik, oblikujejo stiki in izmenjujejo ideje. Zgodovinski primer je Trilateral Commission, ustanovljena leta 1973 ob pomembni pobudi Davida Rockefellerja.
Arhivski popis Rockefeller Archive Center iz leta 2011 pri zgodnjem financiranju navaja Davida Rockefellerja, Kettering Foundation, Rockefeller Brothers Fund, Lilly Endowment in Ford Foundation. Komisija sama navaja, da je bila podpora Ford Foundation najpomembnejši del njene finančne osnove v prvem triletju 1973–1976, pozneje pa se je zbiranje sredstev decentraliziralo in v ZDA se je povečal pomen prispevkov podjetij. Arhivski popis tudi opozarja, da je bil del vsakodnevne finančne dokumentacije odstranjen pred prenosom v arhiv. Natančen Fordov grant, njegov znesek in pogoji v okviru te raziskave niso bili neposredno pridobljeni. [22][23]
Finančna podpora takšni organizaciji omogoča njeno delovanje, vendar sama ne dokazuje, da financer narekuje njene sklepe ali da organizacija nadzoruje vlade. Za takšno trditev bi potrebovali konkretne listine o pogojih financiranja, povezavo med posameznim predlogom in državno odločitvijo ter druge neodvisne dokaze. Razlika med razpoložljivo infrastrukturo političnega vpliva in dejansko izvršeno javno oblastjo je bistvena. Zgodovinske mreže zato obravnavamo kot ločeno obliko potencialnega vpliva, ne kot dokaz lobiranja po današnjih registrskih pravilih.
Od dostopa do regulatornega zajetja
Regulatorno zajetje je tveganje, da organ, ki naj bi nadziral sektor v javnem interesu, začne sistematično dajati prednost interesom reguliranih subjektov. Ne zahteva nujno podkupovanja ali nezakonitega ravnanja. Lahko se razvije tudi zaradi odvisnosti od industrijskih podatkov, neravnovesja strokovnih zmogljivosti ali ozkega kroga sogovornikov. Toda njegov obstoj moramo dokazovati z vzorcem odločitev in institucionalnim delovanjem, ne zgolj s številom sestankov.
Pri raziskovanju konkretnega primera si moramo zastaviti štiri vprašanja: kdo je financiral zastopanje interesov, katero spremembo je zahteval, kdo je sprejel odločitev in kakšne posledice je odločitev imela za različne skupine. Podatki o lobiranju nam pomagajo odgovoriti na prva vprašanja, regulatorni dokumenti na drugo in tretje, dejanski podatki o poslovanju ter učinkih pa na četrto. Izdatki, dostop, skladnost stališč z izidom in dokazana vzročnost so različne ravni dokaza.
Finančne institucije lahko prispevajo dragoceno znanje k pripravi pravil. Toda demokratični nadzor mora omogočiti, da njihove trditve preverimo, jih primerjamo z drugimi stališči in ugotovimo, ali so bila tveganja in stroški pravično razporejeni. Odločevalci morajo biti odgovorni javnosti, ne zgolj organizacijam z največ sredstvi za dostop do njih.
Kdo določa pravila kapitala?
Gospodarska moč se ne meri samo s premoženjem in glasovalnimi pravicami. Pomembna je tudi sposobnost vplivati na okvir, znotraj katerega nastajajo dobički, se prenašajo tveganja in porazdeljujejo stroški. Ta sposobnost je najbolj razvidna takrat, ko imamo pred seboj dejanske razkritja lobističnih izdatkov, stališča zainteresiranih strani in obrazložene odločitve javnih organov.
Naslednji del serije bo obravnaval drugačen, vendar soroden mehanizem: vpliv svetovalnih družb ISS in Glass Lewis na odločitve delničarjev. Tudi tam je bistveno ločiti priporočilo, dejansko glasovanje in pravico do odločanja.
Viri in nadaljnje branje
- U.S. Congress. 2 U.S.C. § 1604 — Reports by registered lobbyists. Vir
- European Parliament, Council, European Commission. Interinstitutional Agreement of 20 May 2021 on a mandatory transparency register. Vir
- European Union. Transparency Register — Guidelines. Vir
- European Court of Auditors. Special report 05/2024: EU Transparency Register provides useful but limited information on lobbying activities. Vir
- Investment Company Institute. LD-2 lobbying report, signed 19 July 2024. Vir
- SEC. Open-End Fund Liquidity Risk Management Programs and Swing Pricing; Form N-PORT Reporting, proposed rule, 33-11130, 2 Nov 2022. Vir
- Investment Company Institute. ICI Comment Letter on Open-End Fund Liquidity Risk Management Programs and Swing Pricing, 14 Feb 2023. Vir
- CFA Institute. Comment Letter to the SEC, File S7-26-22, 1 Feb 2023. Vir
- SEC. Public comments and meeting memoranda, File S7-26-22. Vir
- SEC. Form N-PORT and Form N-CEN Reporting; Guidance on Open-End Fund Liquidity Risk Management Programs, IC-35308, 28 Aug 2024. Vir
- SEC. Form N-PORT Reporting; Extension of Effective and Compliance Dates, IC-35538, 16 Apr 2025. Vir
- BPI, American Bankers Association. BPI and ABA Comment on Basel Endgame Proposal, 16 Jan 2024. Vir
- SIFMA, ISDA. SIFMA Responds to U.S. Basel III and G-SIB Surcharge Consultations, 16 Jan 2024. Vir
- Michael S. Barr, Federal Reserve. The Next Steps on Capital, 10 Sep 2024. Vir
- Federal Reserve, FDIC, OCC. Agencies request comment on proposals to modernize the regulatory capital framework and maintain the strength of the banking system, 19 Mar 2026. Vir
- Michael S. Barr, Federal Reserve. Statement on Bank Capital Proposals, 19 Mar 2026. Vir
- European Commission. Proposal for a Directive as regards the Union retail investor protection rules, COM(2023) 279 final, 24 May 2023. Vir
- EFAMA. EC Have Your Say consultation on the EU Strategy for Retail Investors, 28 Aug 2023. Vir
- EFAMA. Retail Investment Strategy: Positive elements for European Investors and ones that should be reconsidered, 27 Nov 2023. Vir
- BEUC. European Commission proposes insufficient reform to fix broken retail investment market, 24 May 2023. Vir
- Council of the European Union. Retail investment strategy: Council and Parliament agree on package to empower consumers while boosting markets, 18 Dec 2025. Vir
- Robert Battaly, Rockefeller Archive Center. The Trilateral Commission (North America) Records, finding aid, April 2011. Vir
- The Trilateral Commission. North America — North American Group. Vir