SerijaKdo si v resnici lasti svet? Del 8 / 37

Wallenbergovi: družinske fundacije, Investor AB in švedska industrija

Wallenbergove fundacije, družba Investor AB in razmerja med lastništvom, glasovalnimi pravicami ter švedsko industrijo.

Umetniška ponazoritev institucionalne gospodarske moči, ustvarjena z umetno inteligenco; ne prikazuje dejanske lokacije Wallenbergovih.

Kako lahko gospodarska moč rodbine traja več kot stoletje, tudi kadar pomemben del kapitala ni več osebna last njenih članov? Švedski Wallenbergovi ponujajo konkreten primer takšne ureditve. Njihova zgodovina se je začela z zasebnim bančništvom, nadaljevala z industrijskimi naložbami in prerasla v sistem fundacij ter lastniških družb. V njem se srečujejo interesi vlagateljev, potrebe industrije in financiranje znanosti. Za razumevanje njegovega obsega ni dovolj poznati imen podjetij, povezanih z rodbino. Vedeti moramo, kdo je njihov delničar, koliko glasov ima in po kakšnih pravilih lahko vpliva na njihovo prihodnost.

Od zasebne banke do industrijskega holdinga

Leta 1856 je André Oscar Wallenberg s sodelavci ustanovil Stockholms Enskilda Bank. Po zgodovinskem prikazu rodbine se je banka zgledovala po škotskem bančništvu. Zbiranje prihrankov in njihovo usmerjanje v podjetniško dejavnost je bilo pomembno za gospodarstvo, v katerem so se širile delniške družbe, gradile železnice in nastajale nove industrijske dejavnosti. [1]

André Oscar Wallenberg — portret slikarja Una Troilija, Nationalmuseum (NMGrh 1940), javna domena.

Ključni premik je nastal, ko se je banka med gospodarskimi težavami svojih dolžnikov odločala, ali naj vztraja zgolj pri izterjavi posojil ali se dejavneje vključi v prestrukturiranje podjetij. V nekaterih primerih je postala tudi pomembna delničarka. Zgodovinski prikaz Wallenbergovih med takšnimi primeri omenja Atlas Copco. Razmerje med banko in podjetjem tako ni bilo več omejeno na kreditno pogodbo: banka je pridobila lastniški interes za njegovo dolgoročno poslovanje. [1]

Črno-bela zgodovinska fotografija ulice Lilla Nygatan v Stockholmu.
Ulica Lilla Nygatan v Stockholmu v sedemdesetih letih 19. stoletja; fotografija Johannesa Jaegerja. Slika: Johannes Jaeger (1832–1908); Stockholms stadsmuseum Zgodovinski posnetek, Commons označuje javno domeno/PDM; datum 1870-a.

Naslednja generacija je ta način delovanja razvijala v času širjenja strojništva, elektrotehnike in kemične industrije. Leta 1916 je nastal Investor AB, potem ko je sprememba švedske zakonodaje otežila dolgoročno imetništvo industrijskih delnic v bankah. Po zgodovinskem pojasnilu rodbine je banka svoje deleže prenesla na novo lastniško družbo. Zgodovinski pregled samega podjetja navaja, da sta začetni portfelj sestavljala predvsem deleža v banki in družbi Atlas Diesel (danes Atlas Copco), delnica Investor AB pa je bila leta 1917 uvrščena na stockholmsko borzo. Natančno besedilo tedanjega zakona in posamezni dokumenti o prenosu v tej raziskavi še niso bili neposredno pregledani. [1] [17]

Ta razvoj kaže, kako se lahko gospodarska moč spreminja skupaj s pravnim okoljem. Posojilodajalec in delničar imata različne pravice, holding pa omogoča organizirano imetništvo deležev v več podjetjih. Pri Wallenbergovih je takšna struktura postala temelj nadaljnjega industrijskega razvoja.

Knut in Alice Wallenberg: kapital, ki preživi ustanovitelja

Knut Agathon Wallenberg in njegova žena Alice sta leta 1917 ustanovila fundacijo, ki nosi njuno ime. Po zgodovinskem prikazu fundacije je začetno premoženje obsegalo delnice banke in Investor AB v tedanji vrednosti 20 milijonov švedskih kron. Njen prvi statut je bil datiran 20. marca 1918 in je poleg znanosti zajemal tudi spodbujanje različnih gospodarskih dejavnosti. Leta 1928 je bil namen spremenjen v podporo znanstvenemu raziskovanju in izobraževanju v korist Švedske. [2] [3]

Knut in Alice Wallenberg — fotografija iz zbirke KAW v zgodovinskem članku Karolinska Institutet.

Pomembna značilnost fundacije je ločitev njenega namenskega premoženja od osebnega premoženja ustanoviteljev. Švedski zakon o fundacijah iz leta 1994 v prvem poglavju določa, da fundacija nastane z izločitvijo premoženja, namenjenega trajnemu, samostojnemu upravljanju za določen namen. Pridobiva lahko pravice in prevzema obveznosti; za njene obveznosti odgovarja njeno lastno premoženje. Zakon posebej ureja tudi revizijo in nadzor nad fundacijami. To je splošna pravna ureditev, ne rekonstrukcija ustanovnega akta fundacije iz leta 1917 ali vseh njenih današnjih pravil. [4]

Razlika je bistvena. Član rodbine, ki sodeluje pri upravljanju fundacije, lahko ima pomembne pristojnosti, ne da bi bil osebni lastnik njenih delnic ali da bi lahko z njimi razpolagal po svoji volji. Pri raziskovanju dinastične moči zato ne moremo preprosto sešteti premoženja fundacij in ga pripisati družini. Raziskati moramo tudi način imenovanja organov, njihov mandat, pravila upravljanja in nadzor nad uresničevanjem namena fundacije. Veljavnega celotnega ustanovnega akta fundacije Knuta in Alice Wallenberg še nismo pregledali.

Arhitektura družinskih fundacij in holdingov

Wallenbergove fundacije so skupno poimenovanje več samostojnih fundacij, ki so jih ustanovili člani rodbine oziroma so nastale iz donacij v njihov spomin ali čast. Med največjimi so fundacije Knuta in Alice Wallenberg, Marianne in Marcusa Wallenberga ter Marcusa in Amalie Wallenberg. Njihov institucionalni prikaz opisuje povezavo med financiranjem raziskav in dolgoročnim upravljanjem industrijskega kapitala. [5] [6]

Družba Wallenberg Investments AB je po lastnem razkritju v celoti v lasti fundacij in opravlja naloge upravljanja njihovega premoženja. Po javnem prikazu skupine je FAM AB neborzni holding, katerega lastnice so tri največje fundacije prek Wallenberg Investments AB. FAM povezuje strateške naložbe in druge oblike vlaganja. Investor AB pa je samostojna borzno kotirajoča družba, v kateri imajo fundacije pomembne deleže, poleg njih pa obstajajo tudi številni drugi delničarji. [5] [6] FAM in Investor AB sta torej različni lastniški poti; portfelj Investor AB ni v stoodstotni lasti fundacij ali rodbine.

Pri takšni arhitekturi je treba ločiti več ravni odločanja. Organi fundacij skrbijo za njihov namen, organi holdingov za poslovanje teh družb, organi podjetij v portfelju pa za njihove posamezne dejavnosti. Lastniške povezave lahko ustvarijo trajen vpliv na strategijo, vendar obstoj povezave še ne dokazuje, da je vse odločitve sprejela ista oseba ali da pravne meje med družbami ne obstajajo. Tudi natančni notranji deleži lastništva ter vse pristojnosti v strukturi Wallenberg Investments in FAM še niso razkriti v dokumentih, ki so bili pregledani za ta članek.

Delnice A in B: kako kapital pridobi večjo glasovalno moč

Za razumevanje Wallenbergovega modela je osrednjega pomena lastniška struktura Investor AB. Družba ima dva razreda delnic: delnica A daje en glas, delnica B pa desetino glasu. Po razkritjih družbe imata obe vrsti enako pravico do dividend. Kdor ima predvsem delnice A, ima lahko zato ob enakem številu delnic desetkrat več glasov od imetnika delnic B. [7] [8]

Na dan 30. septembra 2026 je imela fundacija Knuta in Alice Wallenberg 20,07 odstotka kapitala Investor AB, vendar 42,96 odstotka glasovalnih pravic. Njeno imetništvo je bilo izrazito osredotočeno na delnice A. Fundacija Marianne in Marcusa Wallenberga je imela 1,94 odstotka kapitala in 4,15 odstotka glasov. Pri nekaterih drugih institucionalnih vlagateljih je razmerje obrnjeno: Vanguard je bil naveden s 3,26 odstotka kapitala in 2,04 odstotka glasov, BlackRock pa z 2,70 odstotka kapitala in 0,62 odstotka glasov. AMF Pension & Fonder je imel 2,85 odstotka kapitala in 6,11 odstotka glasov. Podatki so povzeti po seznamu največjih delničarjev družbe, ki opozarja tudi na omejitve ugotavljanja identitete lastnikov pri nekaterih skrbniških vpisih. [9]

Izbrani delničarji Investor AB, kapital/glasovalne pravice: fundacija Knuta in Alice 20,07/42,96 %, fundacija Marianne in Marcusa 1,94/4,15 %, AMF 2,85/6,11 %, Vanguard 3,26/2,04 %, BlackRock 2,70/0,62 %.
Izbrani delničarji Investor AB na dan 30. 9. 2026; velikost kapitalskega deleža se razlikuje od glasovalne moči. Vpis prek skrbnikov lahko omeji identifikacijo lastnikov. Vir [9].

Natančnejše zgodovinsko sidro daje letno poročilo Investor AB za leto 2025: v tabeli o imenovalni komisiji je skupina Wallenbergovih fundacij navedena s 50,2 odstotka vseh glasov na dan 31. decembra 2025. Širši institucionalni opis treh največjih fundacij navaja 23,3 odstotka kapitala in 50 odstotkov glasov, vendar brez jasnega presečnega datuma. Nobeden od teh podatkov ne določa natančnega skupnega deleža fundacij 30. septembra 2026 ali deleža tretje fundacije na ta dan. Podatka o Vanguardu in BlackRocku prav tako ne dokazujeta osebnega lastništva sredstev s strani vodstva teh upravljavcev. [6] [9] [18]

Po švedskem zakonu o delniških družbah je pri običajnih sklepih skupščine, ki niso volitve, praviloma potrebna več kot polovica oddanih glasov. Sprememba statuta na primer praviloma zahteva najmanj dve tretjini oddanih glasov in na skupščini zastopanih delnic; za nekatere spremembe veljajo še strožja pravila. Velik sveženj glasovalnih pravic lahko daje pomemben vpliv že brez večinskega deleža kapitala, vendar iz samega odstotka ne izvemo, kdo se je udeležil posamezne skupščine, kako so glasovali drugi delničarji in ali je bil sprejet določen sklep. [10]

Pomembna pot vpliva je tudi sestava upravnega odbora. Objavljeno pravilo Investor AB za imenovalno komisijo predvideva predstavnike štirih največjih zainteresiranih lastnikov oziroma lastniških skupin glede na glasove ter predsednika odbora. V komisijo za skupščino leta 2026 so bili poleg predsednika upravnega odbora vključeni predstavniki Wallenbergovih fundacij, AMF, fundacije SEB in Alecte. Razmerje je dokumentirano v letnem poročilu za leto 2025. Komisija pripravlja predloge za skupščino, ki odloča o izvolitvi članov odbora; to ni dokaz, da največji delničar sam imenuje vse člane ali da vsi predstavniki glasujejo enotno. [8] [11] [18] Prav prek teh razlik med kapitalom, glasovi in upravljavskimi pristojnostmi se oblikuje dolgoročni vpliv.

Investor AB in švedska industrija

Iz četrtletnega poročila Investor AB je mogoče ugotoviti, v katerih družbah ima konkretne lastniške in glasovalne pravice. Na dan 30. septembra 2026 je imel v družbi Ericsson 9,9 odstotka kapitala in 24,8 odstotka glasov; v Saabu 30,2 odstotka kapitala in 39,7 odstotka glasov. Pri Atlas Copco sta deleža znašala 17,1 in 22,3 odstotka, pri SEB po 22 odstotkov, pri ABB pa po 14,6 odstotka. [12] To niso deleži osebnega premoženja posameznih Wallenbergovih, temveč deleži družbe Investor AB v njenih naložbah.

Deleži Investor AB, kapital/glasovi: Saab 30,2/39,7 %, Ericsson 9,9/24,8 %, Atlas Copco 17,1/22,3 %, SEB 22,0/22,0 %, ABB 14,6/14,6 %.
Izbrane naložbe Investor AB na dan 30. 9. 2026. To so deleži holdinga, ne osebno premoženje Wallenbergovih. Vir [12], str. 4.

Pomen teh udeležb ni samo v vrednosti delnic. Ericsson deluje na področju telekomunikacij, Saab na področju obrambne in letalske industrije, Atlas Copco in ABB sta povezana z industrijsko tehnologijo, SEB pa z bančništvom. Z lastništvom deležev v različnih gospodarskih dejavnostih lahko holding sodeluje pri oblikovanju dolgoročnih poslovnih usmeritev. Velik vpliv na ravni podjetja pa ni isto kot neposreden nadzor nad celotnim sektorjem ali državno politiko, ki ta sektor ureja. [12] [13]

Kako velik je Investor AB? Na isti presečni dan je družba poročala o prilagojeni neto vrednosti sredstev (NAV) v višini 1.258.016 milijonov švedskih kron, torej približno 1,258 bilijona kron. Poročana neto vrednost sredstev brez teh prilagoditev je znašala 1.099.072 milijonov kron. Prilagojena vrednost med drugim upošteva ocenjeno tržno vrednost določenih naložb, zato ni enaka njihovim računovodskim vrednostim. Ni letni prihodek družbe, razpoložljiva gotovina, denar strank v upravljanju ali osebno bogastvo družine. [12]

Poročilo razdeli prilagojeno vrednost sredstev pred odštetjem neto dolga, brez gotovine Patricia Industries, na tri glavna področja: borzno kotirajoče družbe predstavljajo približno 74 odstotkov, Patricia Industries 19 odstotkov in naložbe v EQT sedem odstotkov. Patricia Industries obsega predvsem večinske industrijske naložbe, področje EQT pa sestavljajo delnice EQT AB in naložbe v sklade. [12] [13] Ista lastniška družba torej uporablja različne načine udeležbe v podjetjih, ki jih ne smemo vse označiti z enakim pojmom nadzora.

Konkreten primer medsebojnega poslovanja povezanih pravnih oseb je nakup delnic EQT. Investor AB je 16. oktobra 2026 sporočil, da je od Wallenberg Investments kupil 12,5 milijona delnic družbe EQT AB za približno 3,5 milijarde švedskih kron. Njegov delež je po poslu znašal 14,98 odstotka kapitala in glasov; septembra je znašal 14 odstotkov. Po navedbi kupca je tržno vrednost presodila neodvisna tretja oseba, člani odbora z morebitnim konfliktom interesov pa pri odločanju niso sodelovali. [12] [19] Gre za poslovno razmerje med ločenima družbama. Objavljeno pojasnilo o varovalkah ni enako neodvisni reviziji njihovega izvajanja; poročila cenilca in zapisnikov odločanja nismo pregledali.

Od industrijskih dividend do financiranja znanosti

Ena posebnosti Wallenbergovega sistema je povezava med investicijskim kapitalom in financiranjem znanosti. Dividende iz naložb ustvarjajo sredstva, ki jih je mogoče ponovno investirati ali uporabiti za namene fundacij. Fundacija Knuta in Alice Wallenberg je po svojem javnem razkritju leta 2025 odobrila več kot 2,5 milijarde švedskih kron sredstev za raziskovanje in izobraževanje. Wallenberg Investments za širšo skupino fundacij navaja 3,1 milijarde kron odobrenih sredstev za isto leto. Prva številka je del širše institucionalne celote, zato ju ne seštevamo. Gre za odobrena sredstva po podatkih ustanov, ne neodvisno preverjeno vsoto vseh dejanskih izplačil v tistem letu. [5] [6] [14]

Kdo odloča o njihovi uporabi? Po objavljenem opisu vodstvenih organov fundacije Knuta in Alice Wallenberg je za končne odločitve o podpori odgovoren upravni odbor, pri strokovnem ocenjevanju prijav pa sodelujejo zunanji strokovnjaki. Med člani odbora so navedeni Peter Wallenberg Jr kot predsednik, Marcus Wallenberg kot podpredsednik in Jacob Wallenberg kot član. Svet predstavnikov znanstvenih in izobraževalnih ustanov (Principals’ Council) lahko spremlja delovanje fundacije in daje predloge, imenuje pa tudi enega člana odbora ter revizorje. [14]

Dolgoročno financiranje je lahko za znanstvene ustanove posebej dragoceno, kadar raziskave zahtevajo več let dela, drago opremo in stabilne pogoje. Vendar vprašanje družbene koristi ne izključuje vprašanja odgovornosti. Kadar ima zasebna nepridobitna ustanova možnost usmerjati velika sredstva v izbrane raziskovalne programe, je pomembno razumeti merila izbire, strokovno neodvisnost in mehanizme preprečevanja konfliktov interesov. Javni opis formalnih pravil je pri tem izhodišče za raziskovanje, ne dokaz, da so vsi postopki v vseh primerih delovali brez pomanjkljivosti. Prav tako ni dokaz, da fundacija določa izsledke financiranih raziskav.

Koncentracija gospodarske moči in demokracija

Vprašanja, ki jih odpira Wallenbergov sistem, na Švedskem niso nova. Parlamentarni odbor za gospodarstvo je 27. februarja 1979 objavil poročilo 1978/79:NU25 o pobudi za prenos Wallenbergove skupine v družbeno last. Predlagatelji so v koncentraciji lastništva videli nasprotje demokratičnemu načelu enakosti; želeli so povečati družbeni in delavski vpliv na gospodarstvo. Dokument vsebuje zgodovinski pregled skupine in opis vpliva prek manjšinskih deležev. Predlog je predvideval odvzem delnic velikim lastnikom brez nadomestila ter plačilo malim varčevalcem v državnih obveznicah. Odbor je nasprotoval tako oblikovanemu predlogu tudi zaradi tedanje ustavne zaščite lastnine in predlagal njegovo zavrnitev. [15] Priporočilo odbora ni nujno istovetno s končnim izidom parlamentarnega glasovanja, ki ga v tej fazi še nismo ločeno preverili.

Sodobnejši primerjalni okvir ponuja analiza OECD o švedskem delniškem trgu iz leta 2026. V poglavju o investicijskih družbah in družinskem lastništvu Wallenbergove obravnava kot del širše švedske tradicije dejavnega dolgoročnega lastništva. Po tabeli 2.2 je delež delnic, ki jih ima Investor AB, približno štiri odstotke celotne tržne kapitalizacije javno kotirajočih švedskih delnic; tabela ga navaja zaokroženo. [16] Merilo ni delež švedskega bruto domačega proizvoda, vseh nacionalnih sredstev ali politične oblasti, zato ga ni mogoče uporabiti kot dokaz, da rodbina obvladuje štiri odstotke države.

Zagovorniki dolgoročnega lastništva lahko opozorijo na stabilnost kapitala, poznavanje industrije in sposobnost podjetij, da načrtujejo tudi prek kratkoročnih tržnih nihanj. Na drugi strani lahko velik razkorak med deležem kapitala in številom glasov omeji vpliv manjšinskih delničarjev ter zmanjša možnost, da bi spremembe lastniške strukture pripeljale do zamenjave vodstva. V gospodarstvu z velikimi industrijskimi skupinami je zato upravičeno vprašanje, kako ohraniti podjetniško pobudo in lastninske pravice, obenem pa zagotoviti preglednost odločanja in odgovornost do drugih udeležencev. [10] [15] [16]

Kolikšna je dejanska moč Wallenbergovih?

Pri Wallenbergovih je dokumentiran izjemno trajen model gospodarskega vpliva. Vanj sodijo fundacije z namenskim kapitalom, lastniške družbe z dolgoročnimi naložbami, razredi delnic z različnimi glasovalnimi pravicami ter sodelovanje v organih upravljanja. Ta model povezuje industrijsko dejavnost tudi s financiranjem znanstvenih in izobraževalnih ustanov. Ni pa na podlagi teh javnih dokumentov mogoče izdelati popolnega registra osebnega premoženja rodbine ali dokazati, da ima odločilno vlogo pri vseh odločitvah podjetij, v katerih obstajajo njene institucionalne povezave.

Primer nas uči, da gospodarske moči ne smemo meriti samo s premoženjem. Pomembne so pravice, ki jih omogoča kapital, pravne strukture, prek katerih se uveljavljajo, in sposobnost njihovega ohranjanja skozi čas. Pri posameznih domnevah o vplivu je naslednja naloga poiskati konkretne odločitve, glasovanja ali druge dokumentirane mehanizme. Neodgovorjenih vprašanj ni treba opustiti, vendar jih tudi ne moremo razglasiti za že rešena.

S tem zaključujemo pregled izbranih finančnih rodbin in dinastij. V naslednjem sklopu bomo pozornost preusmerili od zgodovinskih nosilcev kapitala k bankam, denarju in dolgu: kako nastaja denar, kako je organiziran bančni sistem in kateri mehanizmi omogočajo njegovo širjenje.

Viri in nadaljnje branje

  1. Wallenberg.com, History. Razdelka First Generation in Second Generation. Institucionalni zgodovinski prikaz. Vir
  2. Knut and Alice Wallenberg Foundation, Establishment of the Foundation 1917. Razdelki The founders in Beneficial to the nation. Vir
  3. Knut and Alice Wallenberg Foundation, 100 Years in Support of Excellent Swedish Research and Education (2017). Str. 68–69; predhodno pregledan besedilni prepis (ponovni neposredni dostop ni uspel). Vir
  4. Sveriges riksdag, Stiftelselag (1994:1220). 1. poglavje, §§ 2–4, 4. poglavje, § 1, in 9. poglavje, § 1; splošna pravna ureditev. Vir
  5. Wallenberg Investments AB, Our owners. Institucionalni opis upravljanja in odobrenih sredstev za leto 2025. Vir
  6. Wallenberg.com, The ecosystem. Razdelki The Wallenberg Foundations, Wallenberg Investments AB, Investor, FAM in Ownership. Skupni deleži fundacij brez navedenega presečnega datuma. Vir
  7. Investor AB, Articles of Association, reg. no. 556013-8298. § 4; uporabljen besedilni prepis. Vir
  8. Investor AB, Annual General Meeting. Razkritje za leto 2026; indeksirano besedilo o pravicah razredov delnic in pristojnostih skupščine. Vir
  9. Investor AB, Investor’s largest shareholders. Tabela na dan 30. 9. 2026 in metodološka opomba o skrbniških vpisih. Vir
  10. Sveriges riksdag, Aktiebolagslag (2005:551). 7. poglavje, §§ 40–42. Vir
  11. Investor AB, Nomination Committee. Pravilo imenovanja in naloge komisije; dostopna starejša pot istega izdajatelja. Vir
  12. Investor AB, Interim Management Statement January–September 2026, 16. 10. 2026. Str. 2, 4 in 33–34; podatki na dan 30. 9. 2026. Vir
  13. Investor AB, Our companies. Pregled podjetij in treh poslovnih področij. Vir
  14. Knut and Alice Wallenberg Foundation, Board of Directors. Sestava odbora, Principals’ Council in odobrena sredstva za leto 2025. Vir
  15. Sveriges riksdag, Näringsutskottets betänkande 1978/79:NU25, 27. 2. 1979. Med anledning av motion om överförande av Wallenberggruppen i samhällelig ägo; razdelki Motionen, Aktuell redogörelse in Utskottet. Vir
  16. OECD, The Swedish Equity Market, Assessment and Policy Recommendations 2026, Mapping the Swedish equity markets. Razdelek 2.6, slika 2.45 in tabela 2.2. Vir
  17. Investor AB, History. Razdelek 1916 (tudi uvrstitev na borzo leta 1917); institucionalni zgodovinski prikaz. Vir
  18. Investor AB, Annual report 2025. Corporate governance report, razdelek Nomination Committee, tabela Nomination Committee for the 2026 AGM (stanje glasov 31. 12. 2025); pregledano besedilo, ponovni zaslonski pregled ni uspel. Vir
  19. Investor AB, Investor acquires shares in EQT from Wallenberg Investments, 16. 10. 2026. Poslovno razkritje; navedbe o postopku vrednotenja in konfliktu interesov so navedbe izdajatelja. Vir