Pravica brez meja? — ICC, vojni zločini in moč države
Kdaj mednarodno kazensko pravo doseže vplivne države? Preučujemo pristojnosti ICC, naloge držav in politične odzive na preiskave vojnih zločinov.
AI-ustvarjena simbolična uredniška ilustracija; ne dokumentarni posnetek.
Mednarodna kazenska pravičnost govori jezik univerzalnosti. Vojni zločin naj bi ostal vojni zločin ne glede na uniformo storilca. Hudodelstvo zoper človečnost naj ne bi postalo manj resno zato, ker je domnevni storilec državljan vojaško močne države. In legitimnost naloga mednarodnega sodišča naj se ne bi spreminjala glede na to, ali je na njem ime nasprotnika ali zaveznika. Toda prav tu postane viden razkorak med deklarirano univerzalnostjo in politično prakso.
Ko je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje Vladimirja Putina, so Združene države poudarjale pomen ICC, pozdravljale njegovo delo in podpirale prizadevanja za odgovornost v Ukrajini. Ko je isto sodišče poseglo proti Benjaminu Netanjahuju in Yoavu Gallantu, je Washington zavračal njegovo pristojnost; leta 2025 je ameriška administracija ponovno uvedla sankcijski režim proti ICC ter dejanja sodišča proti Združenim državam in Izraelu označila za nelegitimna in neutemeljena. Ko je ICC želel preiskovati tudi možne zločine ameriškega osebja v Afganistanu, so ZDA že leta 2020 sankcionirale njegovo tožilko. [5][20][8][9][13]
Primeri niso identični. Toda prav zato je pomembno natančnejše vprašanje: katere pravne razlike resnično upravičujejo drugačen odnos do iste institucije — in katere razlage se pojavijo šele, ko sodišče doseže lastno osebje ali ključnega zaveznika?
Putin: jurisdikcija nad državljanom države, ki ni bila članica ICC
17. marca 2023 je ICC izdal naloga za prijetje Vladimirja Putina in Marije Lvove-Belove. Sodišče je ugotovilo razumne razloge za sum njune odgovornosti za domnevna vojna zločina protipravne deportacije in protipravne premestitve otrok z okupiranega ukrajinskega ozemlja v Rusko federacijo. Nalog ni obsodba in se ne nanaša na zločin agresije, temveč na konkretno očitana vojna zločina. [3][1]
Za tukajšnjo primerjavo je pomembneje nekaj drugega. Rusija ni bila pogodbenica Rimskega statuta. Tudi Ukrajina ob izdaji nalogov še ni bila pogodbenica, vendar je z izjavama po členu 12(3) sprejela jurisdikcijo ICC glede domnevnih kaznivih dejanj, storjenih na njenem ozemlju. Na tej teritorialni podlagi lahko ICC preiskuje tudi ravnanje državljanov držav, ki same niso pogodbenice Statuta. [2][1]
Washington tega načela ni obravnaval kot samo po sebi nelegitimnega. Ameriška predstavnica za globalno kazensko pravičnost Beth Van Schaack je leta 2023 poudarila pomen Putinovega naloga, spomnila, da ga je predsednik Joe Biden označil za upravičenega, in ICC predstavila kot pomemben del širšega sistema mednarodne pravičnosti. Decembra istega leta je ameriška delegacija pred skupščino držav pogodbenic pohvalila delo sodišča in posebej izpostavila naloga proti Putinu in Lvovi-Belovi. [5][31][4]
Načelo je bilo torej jasno: dejstvo, da je osumljenec državljan države nepogodbenice, samo po sebi ne odpravi pristojnosti ICC, kadar obstaja veljavna teritorialna podlaga. To načelo postane ključno, ko zamenjamo ime osumljenca. [1][2]
Netanjahu in Gallant: ko teritorialna jurisdikcija postane politični problem
21. novembra 2024 je ICC izdal naloga za prijetje Benjamina Netanjahuja in Yoava Gallanta. Sodišče jima očita odgovornost za vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost, med drugim za uporabo stradanja kot metode vojskovanja, umor, preganjanje in druga nečloveška dejanja. Na dan 16. novembra 2026 sta oba v evidenci ICC še vedno navedena kot osebi na prostosti z veljavnima nalogoma. Tudi tukaj nalog ni obsodba. [20][21][1]
Ameriška reakcija pa je bila bistveno drugačna. Ko je tožilec maja 2024 zahteval naloge, je državni sekretar Antony Blinken sporočil, da Združene države zahteve temeljno zavračajo. Washington je ugovarjal pristojnosti sodišča, postopku in uporabi načela komplementarnosti ter poudarjal, da Izrael ni pogodbenica ICC. [8]
Izrael ima pravico izpodbijati jurisdikcijo in to je tudi storil. Aprila 2025 je pritožbeni senat ugotovil, da predobravnavni senat ni ustrezno obravnaval dela izraelskega jurisdikcijskega ugovora, ter zadevo vrnil v ponovno odločanje. To je pomemben procesni element in ga ni pravilno zamolčati. Toda julija 2025 je predobravnavni senat zavrnil izraelsko zahtevo, naj se naloga proti Netanjahuju in Gallantu umakneta, razveljavita ali razglasita za brez učinka. Naloga sta ostala veljavna. [22][23]
Osrednji problem je, da vprašanje državljanstva države nepogodbenice ni nov problem, ki bi se pojavil šele pri Izraelu.
ICC je že izvajal jurisdikcijo nad ruskim državljanom, čeprav Rusija ni bila članica sodišča. V palestinski situaciji je predobravnavni senat leta 2021 odločil, da za potrebe Rimskega statuta teritorialna jurisdikcija sodišča obsega Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem. Tožilec je leta 2024 izrecno vztrajal, da lahko jurisdikcija sodišča zajema tudi državljane držav nepogodbenic, kadar se relevantno ravnanje zgodi na ozemlju države pogodbenice. [2][6][7]
Dejstvo, da Izrael ni pogodbenica, zato samo po sebi ne more zadovoljivo pojasniti nasprotnega ameriškega odnosa do ruskih in izraelskih državljanov.
Če je teritorialna jurisdikcija zadostna podlaga za postopke proti ruskemu državljanu, mora argument za drugačen rezultat v izraelskem primeru temeljiti na dodatnih pravnih razlogih, ki so močnejši od politične pripadnosti. To je eden najčistejših testov doslednosti v celotni seriji.
Washington ne ostane pri pravnem ugovoru
Spor bi bil manj poveden, če bi se ameriški odziv končal pri pravnem ugovoru glede jurisdikcije. Ni se.
6. februarja 2025 je predsednik Donald Trump podpisal izvršni ukaz o sankcijah proti ICC. Ukaz je sodišče obtožil nelegitimnih in neutemeljenih dejanj proti Združenim državam in njihovemu tesnemu zavezniku Izraelu ter naloga proti Netanjahuju in Gallantu označil za neutemeljena. To spremeni naravo primera. [9][10]
Država lahko trdi, da je mednarodno sodišče napačno razložilo svojo pristojnost. Toda politični in gospodarski pritisk proti instituciji zato, ker preiskuje lastno osebje ali zaveznika, ni isto kot pravna argumentacija pred sodnim senatom.
Kontrast z Ukrajino je neposreden. Leta 2023 so Združene države ICC opisovale kot pomemben del mednarodne pravičnosti in podpirale njegovo delo. Ko je pristojnost sodišča dosegla izraelski politični vrh, je ameriška izvršna oblast leta 2025 sodišče postavila pod sankcijski režim. Ni treba trditi, da sta Putinova in Netanjahujeva zadeva materialno enaki. Nista. [5][9]
Toda načelo neodvisnosti sodišča ne more biti dosledno, če je odvisno od tega, ali je konkreten primer politično sprejemljiv Washingtonu.
Afganistan: ko bi preiskava lahko dosegla ameriško osebje
Afganistan pokaže, da se ta spor ni začel z Izraelom. Leta 2017 je tožilstvo ICC zahtevalo dovoljenje za preiskovanje domnevnih zločinov talibanov in afganistanskih varnostnih sil ter možnih vojnih zločinov pripadnikov ameriških oboroženih sil in osebja CIE. Marca 2020 je pritožbeni senat dovolil preiskavo domnevnih zločinov, storjenih na afganistanskem ozemlju, in določenih povezanih dejanj na ozemljih drugih držav pogodbenic. [24][32][11]
Trumpova administracija je nato uvedla sankcije proti tožilki Fatou Bensouda in Phakisu Mochochoku, visokemu uradniku tožilstva. Predsednik Biden je sankcije aprila 2021 odpravil in jih označil za neprimerne in neučinkovite, vendar je Washington hkrati poudaril, da še naprej močno nasprotuje ravnanju ICC v afganistanski in palestinski situaciji. [13]
Septembra 2021 je novi tožilec Karim Khan napovedal, da se bo zaradi omejenih virov preiskava osredotočila predvsem na talibane in Islamsko državo – provinco Horasan, druge vidike pa postavila na nižjo prioriteto. Med te druge vidike so sodile tudi predhodno identificirane možne kršitve ameriškega osebja. Khan je odločitev utemeljil s težo, obsegom in nadaljevanjem domnevnih zločinov talibanov in IS-K ter z omejenimi zmogljivostmi tožilstva. To utemeljitev je treba navesti. Ni pa je treba spremeniti v opravičilo. [12]
Ni dokazne podlage za trditev, da so ameriške sankcije povzročile poznejšo deprioritizacijo, in članek take vzročne zveze ne trdi.
Dokumentirano dejstvo je ožje: del preiskave, ki bi lahko dosegel ameriško osebje, je bil postavljen na nižjo prioriteto po tem, ko so Združene države že uporabile sankcije proti visokim predstavnikom sodišča. [12][13]
Tega institucionalnega konteksta pri presoji dejanskega dosega mednarodne kazenske pravičnosti ni mogoče preprosto prezreti.
Afganistan danes pokaže tudi drugo stran
GovInfo — Executive Order 14203 primary document
Afganistanska preiskava je privedla do konkretnih postopkov proti talibanskemu vodstvu. ICC je julija in septembra 2025 izdal štiri naloge za prijetje zaradi domnevnega hudodelstva zoper človečnost — preganjanja na podlagi spola in političnih razlogov. Sodišče je vse štiri naloge javno razkrilo 5. oktobra 2026. [14]
Nadaljnji razvoj pa je pokazal tudi mejo prvotne preiskave. Predobravnavni senat II je 12. novembra 2026 odredil zaprtje prvotnega afganistanskega spisa (ICC-02/17). Med razlogi je navedel težave pri preiskovanju in pridobivanju dokazov ter časovno oddaljenost domnevnih zločinov. Preiskava domnevnih zločinov talibanov po prevzemu oblasti avgusta 2021 se nadaljuje v ločeni situaciji Afganistan II, ki ji pripadajo tudi štirje nalogi. Senat je presodil, da tožilstvo ni izkazalo možnosti učinkovitega nadaljevanja preiskovalnih ali tožilskih dejavnosti v prvotni situaciji, ki je zajemala tudi morebitno odgovornost ameriškega osebja. Tožilstvo je 13. novembra vložilo pritožbo in zahtevalo odložitev učinka odločitve. Na dan 16. novembra 2026 izid pritožbe ni potrjen. Zaprtje spisa ni oprostilna sodba in samo po sebi ne izključuje ponovnega odprtja preiskave ob izpolnjenih pravnih pogojih. [33] [34]
Razlaga o omejenih virih in težavah pri zbiranju dokazov je dokumentirana. Ne dokazuje, da je zaprtje spisa posledica ameriških sankcij. Toda razlika med napredovanjem postopkov proti talibanskemu vodstvu in zaprtjem prvotnega spisa ostaja pomembna za vprašanje dejanskega dosega univerzalne kazenske odgovornosti. [12] [33]
Britanski Irak: ICC je našel podlago za sum vojnih zločinov
Britanski primer je posebej poveden, ker ni treba ugibati, ali je ICC videl možno kriminalno ravnanje. Ga je.
Decembra 2020 je tožilstvo ICC zapisalo, da obstaja razumna podlaga za prepričanje, da so pripadniki britanskih oboroženih sil v Iraku storili vojne zločine, vključno z namernimi uboji, mučenjem, nečloveškim oziroma krutim ravnanjem, poniževanjem ter posilstvom oziroma drugimi oblikami spolnega nasilja. Ugotovilo je tudi, da je bil začetni odziv britanske vojske na očitke neustrezen in ni zagotavljal resnično neodvisnega ter nepristranskega preiskovanja. Kljub temu ICC ni odprl polne preiskave. [15]
Razlog je bila komplementarnost. Po pregledu britanskih domačih postopkov tožilstvo ni našlo zadostne podlage za sklep, da jih je Združeno kraljestvo vodilo zato, da bi osebe zaščitilo pred kazensko odgovornostjo. Potencialni primeri zato takrat niso bili šteti za dopustne pred ICC, možnost ponovne presoje na podlagi novih dejstev ali dokazov pa je ostala odprta. To je pravno natančen opis odločitve. [15]
Rezultat je kljub temu izrazit: mednarodno tožilstvo je našlo razumno podlago za sum vrste vojnih zločinov in ugotovilo pomanjkljivosti začetnega britanskega odziva, vendar do primera pred ICC ni prišlo. [15]
Komplementarnost je temeljno načelo Rimskega statuta. Toda ta primer pokaže tudi njeno politično pomembno posledico: država z močnim pravnim in institucionalnim aparatom lahko z domačimi postopki ohrani primer zunaj Haaga, ne da bi ti postopki nujno privedli do večjega števila kazenskih pregonov. Formalna odgovornost in dejanska kazenska odgovornost se lahko zato precej oddaljita.
Abu Ghraib, Haditha in Kunduz: domača odgovornost obstaja, vendar ima meje
Napačno bi bilo trditi, da zahodne države svojih pripadnikov nikoli ne preiskujejo. Abu Ghraib je jasen proti-primer. Po razkritju zlorab je bilo več pripadnikov odstranjenih z dolžnosti, enajst vojakov je bilo obtoženih in obsojenih v vojaških postopkih, brigadna generalka Janis Karpinski pa je bila disciplinsko sankcionirana in degradirana. [28]
Haditha je prinesla bistveno skromnejši kazenski izplen. Po smrti iraških civilistov leta 2005 se je prvotna vojaška razlaga bistveno razlikovala od slike, ki se je pojavila pozneje; širše kriminalistične in poveljniške preiskave so sledile šele po medijskem nadzoru in vprašanjih o morebitnem prikrivanju. Na koncu je bil v vojaškem postopku obsojen samo en marinec. [29][30][35]
V Kunduzu je ameriški AC-130 leta 2015 napadel bolnišnico Médecins Sans Frontières. Ameriška preiskava je ugotovila kombinacijo človeških, procesnih in tehničnih napak ter kršitve pravil delovanja; šestnajst pripadnikov je bilo disciplinsko oziroma administrativno obravnavanih. Ameriška vojska je hkrati zaključila, da ravnanje ni doseglo praga vojnega zločina, ker preiskovalci niso ugotovili, da bi osebje vedelo, da napada zaščiteno zdravstveno ustanovo. [17]
Ti primeri preprečujejo absolutno trditev, da »Zahod svojih nikoli ne preiskuje«. Osrednjega vprašanja dvojnega merila pa ne odpravijo.
Administrativna sankcija ni isto kot kazenski pregon. Kaznovanje neposrednega izvrševalca ni isto kot preverjanje odgovornosti na višjih poveljniških ali političnih ravneh. In domača preiskava, ki sama ugotovi, da ravnanje ne dosega praga vojnega zločina, ni isto kot neodvisna zunanja sodna presoja. Obstoj določene samokorekcije zato ne more samodejno postati dokaz, da je sistem dosleden.
Avstralija: dokaz, da je resnejša domača odgovornost mogoča
Avstralski primer kaže, da strožji odziv znotraj zahodnega sistema ni institucionalno nemogoč. Breretonova preiskava je ugotovila verodostojne informacije o 23 incidentih, povezanih z domnevnim nezakonitim ubojem 39 oseb s strani oziroma ob sodelovanju pripadnikov avstralskih specialnih sil v Afganistanu. Avstralske obrambne oblasti so ugotovitve sprejele, ustanovljen pa je bil Office of the Special Investigator za kriminalistične preiskave. [18][25]
Marca 2023 je bil nekdanji pripadnik avstralskih specialnih sil obtožen vojnega zločina umora. Aprila 2026 je bil drugi nekdanji pripadnik avstralskih obrambnih sil obtožen petih vojnih zločinov umora v zvezi s smrtmi Afganistancev, za katere preiskovalci trdijo, da so bili neoboroženi, pridržani in niso sodelovali v sovražnostih. Oba primera sta predmet sodnih postopkov in velja domneva nedolžnosti. Avstralski primer ne odpravlja problema dvojnih meril. [25][26][27][36][37]
Pokaže nekaj konkretnega: zahodna država lahko vzpostavi mehanizem, ki resno preiskuje lastne pripadnike in lahko privede do kazenskih obtožb.
Zato argument, da je stroga odgovornost lastnega vojaškega osebja preprosto neizvedljiva, postane precej manj prepričljiv.
Prava meja univerzalne pravičnosti je politična cena
Iz teh primerov ne sledi, da ICC vedno pravilno razlaga pravo. Prav tako ne sledi, da so Putin, Netanjahu, Gallant, ameriško osebje v Afganistanu in britanski vojaki v Iraku pravno identični primeri.
Za test dvojnega merila to ni potrebno. Pomembnejša je reakcija na samo možnost neodvisne zunanje presoje.
Ko je ICC posegel proti voditelju ameriškega geopolitičnega nasprotnika, je Washington poudarjal pomen institucije, podpiral njeno delo in pozdravljal nalog. Ko je sodišče preiskovalo možno odgovornost ameriškega osebja, je ena ameriška administracija sankcionirala visoke predstavnike ICC; druga je sankcije odpravila, vendar je še naprej zavračala pristojnost sodišča. Ko je sodišče izdalo naloga proti vodstvu ključnega ameriškega zaveznika, je bil ICC ponovno izpostavljen ameriškim sankcijam. Ta kontrast je dokumentiran. [5][13][20][9]
Zahodna razlaga se od primera do primera spreminja: nepristojnost, komplementarnost, procesni ugovori, nacionalne preiskave, status države nepogodbenice, omejeni viri.
Te argumente je treba evidentirati in presoditi po vsebini. Ni pa jih treba sprejeti samo zato, ker jih zagovarjata Washington ali London. Test je enak kot v prejšnjem članku: ali bi isto pravilo in isto širino izjeme priznali tudi nasprotniku?
Ruski primer je tu posebej neugoden za ameriško stališče. Washington je lahko podpiral pristojnost ICC nad ruskim državljanom, čeprav Rusija ni bila pogodbenica, na podlagi teritorialne jurisdikcije sodišča v Ukrajini. Dejstvo, da Izrael ni pogodbenica Rimskega statuta, zato hkrati ne more delovati kot zadosten univerzalni razlog, zakaj ICC ne bi smel doseči izraelskih državljanov zaradi ravnanja na ozemlju, za katero je sodišče ugotovilo svojo teritorialno jurisdikcijo. Drugi pravni ugovori zahtevajo ločeno pravno presojo. Toda merilo mora biti isto. [1][2][5][6][20]
Če je neodvisnost mednarodne kazenske pravičnosti predstavljena kot civilizacijska vrednota, ko je obtoženi nasprotnik, ko isto načelo doseže lastno osebje ali strateškega zaveznika pa postane razlog za sankcioniranje samega sodišča, je univerzalnost kazenskega prava v praksi pogojena z močjo. Prav tam se začne očitek dvojnega merila.
Viri in nadaljnje branje
- ICC — How the Court works / jurisdiction and cooperation Vir
- ICC — Ukraine situation / Article 12(3) jurisdiction Vir
- ICC — Prosecutor statement on Putin / Lvova-Belova warrants Vir
- U.S. Department of State (archived) — US remarks supporting accountability / Putin warrant Vir
- U.S. Department of State (archived) — US statement at Assembly of States Parties Vir
- ICC — Palestine territorial jurisdiction decision Vir
- ICC — Prosecutor statement on warrant applications in the Palestine situation Vir
- U.S. Department of State (archived) — Warrant applications by the ICC Vir
- White House — Executive Order 14203 / ICC sanctions Vir
- GovInfo — Executive Order 14203 primary document Vir
- ICC — Afghanistan investigation authorization Vir
- ICC — Afghanistan prioritization statement by Prosecutor Karim Khan Vir
- U.S. Department of State (archived) — Ending sanctions against ICC personnel Vir
- ICC — Four Afghanistan warrants unsealed 5 Oct 2026 Vir
- ICC — Iraq/UK preliminary examination conclusion Vir
- ICC — Iraq situation page Vir
- U.S. Department of Defense — Kunduz investigation summary Vir
- Australian Department of Defence — Brereton inquiry press conference Vir
- Office of the Special Investigator — Australian war-crimes investigation releases Vir
- ICC — Decision on challenges and issue of Netanyahu / Gallant warrants, 21 November 2024 Vir
- ICC — Register of defendants at large in the Palestine situation (consulted 16 November 2026) Vir
- ICC Appeals Chamber — Judgment on Israel’s jurisdictional appeal, ICC-01/18-422, 24 April 2025 Vir
- ICC Pre-Trial Chamber — Decision on Israel’s request to withdraw warrants, ICC-01/18-457, 16 July 2025 Vir
- ICC Prosecutor — Afghanistan investigation and referral from six States Parties (statement) Vir
- Office of the Special Investigator / AFP — Former Australian soldier charged with war crime, 20 March 2023 Vir
- Office of the Special Investigator / AFP — Former Australian soldier charged over alleged war crimes, 7 April 2026 Vir
- Office of the Special Investigator / AFP — Opening statements following arrest of former Australian soldier, 7 April 2026 Vir
- TIME — The Abu Ghraib Cases: Not Yet Over (2007) Vir
- U.S. Marine Corps / DVIDS — Guilty plea entered at General Court-Martial in Haditha investigation, 23 January 2012 Vir
- Associated Press — Conn. town honors Marine convicted in Iraq deaths, 19 August 2012 Vir
- GovInfo — President Biden, remarks to reporters, 17 March 2023, DCPD-202300206 Vir
- ICC — Afghanistan: information for victims, procedural history Vir
- ICC Pre-Trial Chamber II — Public redacted version of Decision closing the situation in the Islamic Republic of Afghanistan, ICC-02/17-253-Red, 12 November 2026, paras. 12–13, 16, 19–25 Vir
- ICC Office of the Prosecutor — Notice of appeal and urgent request for suspensive effect, ICC-02/26-37, 13 November 2026 Vir
- Tim McGirk / TIME — Collateral Damage or Civilian Massacre in Haditha?, 19 March 2006 Vir
- Commonwealth Director of Public Prosecutions — Attorney-General (Cth) v Benjamin Roberts-Smith (consulted 16 November 2026) Vir
- Associated Press — Australian accused of Afghanistan war crime pleads not guilty but trial held until at least 2027, 3 October 2025 Vir