Kako zavrnem alkohol, nikotin in droge?
Alkohol, nikotin in droge niso pogoj za druženje. Kako zavrniti ponudbo, obdržati svoje meje in poskrbeti za varnost.
Na rojstnem dnevu prijatelja si. V kuhinji se pogovarjate, nekdo odpre steklenico in ti ponudi kozarec. »Ne, hvala,« odgovoriš. »Bom raje sok.« Nekdo se zasmeje: »Daj no, samo enega. Kaj si tak?« V trenutku ti postane neprijetno. Ne gre več samo za pijačo. Nočeš pokvariti vzdušja, še manj pa se želiš pred vsemi zagovarjati.
Ponudbo lahko mirno in jasno zavrneš. Ni ti treba piti, vejpati ali poskusiti druge snovi, da bi dokazal prijateljstvo ali pogum. Pogosto je dovolj kratek »Ne, hvala.« Če drugi vztrajajo, lahko odgovor ponoviš, poiščeš prijatelja, ki te podpre, ali odideš. Če se počutiš ogroženega, je pomembneje varno oditi kot dokazovati odločnost. Če pa kdo zaradi snovi potrebuje nujno pomoč, ne odlašaj s klicem nanjo.
Kako vse to izpeljati, ko okoli tebe niso le premišljeni ljudje, ampak tudi zadrega, radovednost, pričakovanja in včasih precejšen pritisk?
Zakaj je težko reči ne, čeprav veš, kaj hočeš?
Morda se ti ne zdi nič posebnega, da nekdo pije alkohol. Nekateri odrasli z njim nazdravljajo ob praznikih, prijatelji govorijo o zabavah, na spletu pa je lahko pitje videti kot del sproščenega druženja. Ko ti nekdo ponudi kozarec, se zato lahko vprašaš: Ali bom zdaj jaz tisti čudni?
Drugič te morda res zanima, kakšen je občutek. Ali pa želiš ugajati nekomu, ki ti je všeč. Radovednost in želja po sprejetosti sta običajni človeški izkušnji. Vendar ti ni treba vsake radovednosti potešiti z dejanjem — posebej kadar bi z njim tvegal svoje zdravje ali izgubil nadzor nad položajem.
Pritisk ima več obrazov. Nekdo te lahko samo enkrat prijazno povabi in brez težav sprejme odgovor. Drugi se pošali, tretji ponavlja: »Vsi to počnejo.« Četrti ti zagrozi, da ne boš več povabljen zraven. To niso enake okoliščine. Pri prvem zadostuje prijazen »ne«. Pri zadnjih dveh se je smiselno vprašati, ali je družba, ki ne spoštuje tvoje odločitve, trenutno sploh varna zate.
Tudi stavek »vsi so že poskusili« ni dokaz. V raziskavi ESPAD 2024 je 18,3 odstotka anketiranih slovenskih dijakov, starih 15–16 let, navedlo, da so vsaj enkrat v življenju uporabili konopljo. To je podatek o določeni starostni skupini in določeni snovi, ne o alkoholu, vseh mladostnikih ali zasvojenosti. Pokaže pa, kako zgrešena je lahko predstava, da moraš nekaj poskusiti, ker so to domnevno storili vsi. [1]
»Samo malo« še ne pomeni »brez tveganja«
Niso vse snovi enake in tudi posledice niso pri vseh ljudeh enake. Vseeno je dobro vedeti, zakaj je nekatere ponudbe razumno zavrniti, četudi jih ponudi prijatelj.
Alkohol vpliva na razmišljanje, presojo in gibanje. Pri večjih količinah lahko povzroči nevarno zastrupitev. Njegova razširjenost med odraslimi ne pomeni, da je primeren za mladostnike. NIJZ otrokom in mladostnikom priporoča, naj ga ne pijejo. Tega priporočila ni treba podpirati s pretiravanjem, češ da en požirek pri vsakomur povzroči isto škodo; resnična tveganja so zadosten razlog za previdnost. [2] [3]
Mogoče ti kdo od starejših reče: »Tudi mi smo ob praznikih poskusili malo vina.« Njegove izkušnje lahko spoštuješ, ne da bi moral ravnati enako. V Sloveniji je prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač mlajšim od 18 let. To je zakonsko pravilo o prodaji in ponudbi; iz njega ne gre sklepati, da je vsako pitje mladoletnika avtomatično isto kaznivo dejanje. [4]
Nikotin ni samo v običajnih cigaretah. Nekdo ti lahko ponudi elektronsko cigareto, ki ji pravi vejp, ali nikotinsko vrečko. Vrečka lahko ne vsebuje tobaka, a vsebuje nikotin, ki povzroča zasvojenost. Različni izdelki niso povsem enaki po sestavi in škodljivih učinkih; vseeno prijeten okus ali napis »brez tobaka« ne pomenita, da gre za neškodljivo preizkušanje. Prodaja tobačnih in povezanih izdelkov mlajšim od 18 let je v Sloveniji prepovedana. [5] [6] [10]
Druge droge in neznane snovi zahtevajo še posebno previdnost. Tableta ali prašek nista varna zato, ker ju nekdo predstavi kot »preverjena«. Neznana snov lahko vsebuje nekaj drugega, kot pričakuješ. Tudi zdravilo, predpisano drugemu človeku, ni primerno za poskušanje na zabavi. Ni ti treba poznati kemijske sestave vseh snovi, da smeš zavrniti ponudbo. [11]
Kaj lahko rečeš, ne da bi zanetil prepir?
Vrniva se k rojstnemu dnevu. Predstavljajva si, da je mladostnik iz uvoda sedemnajstletni Anže. Primer je izmišljen, vendar je položaj povsem vsakdanji.
»Daj, Anže, samo enega,« vztraja znanec.
»Ne bom, hvala,« odgovori. »Imaš kaj brezalkoholnega?«
»Saj se ne bo nič zgodilo!«
»Mogoče ti tako misliš. Jaz nočem. Greva pogledat, kdo je že zunaj?«
Anže ne začne tekmovanja v dokazovanju, kdo ve več o zdravju. Odgovori na ponudbo, ne na vsako zbadljivko. Ko prijateljica predlaga, da gresta po sok, se lahko pogovor konča in druženje nadaljuje.
Seveda ni vedno tako lahko. Včasih je najbolje ponoviti samo: »Res ne.« Lahko tudi poveš pravi razlog: »Jutri imam trening,« ali »Tega ne želim poskusiti.« Če se ti o razlogih ne ljubi govoriti, jih nisi dolžan razkrivati. Tvoj odgovor ne potrebuje dovoljenja skupine.
Pri vejpu ali nikotinski vrečki lahko rečeš: »Ne, hvala. Tega ne uporabljam.« Ob ponujeni neznani tableti pa: »Ne bom vzel nečesa, za kar ne vem, kaj je.« Če se pritisk nadaljuje, ti ni treba razpravljati o »dokazih«, da je snov varna. Umakni se in poišči nekoga, ki mu zaupaš.
Včasih pomaga sprememba dejavnosti: predlagaš glasbo, igro, sprehod ali odhod k drugim prijateljem. Včasih pa pogovora ne moreš prijazno obrniti drugam. Takrat je umik pametnejši od še desetih pojasnil. Nobena vnaprej naučena poved ne deluje v vseh razmerah. Programi preventive zato poleg veščin zavračanja poudarjajo tudi odločanje, odnose in sposobnost poiskati pomoč. [7]
Dobro je razlikovati še dvoje: lahko zavrneš ponudbo in še vedno spoštuješ človeka. Ne potrebuješ žaljivke, če nekdo pije ali vejpa. Toda tudi prijateljstvo ne daje drugemu pravice, da odloča o tvojem telesu. Pravi prijatelj lahko sliši »ne«, čeprav sam izbere drugače.
Če pritisk postane nevaren, ne ostajaj zaradi lepih manir
Pred druženjem je koristno premisliti o dveh zelo stvarnih vprašanjih: kdo me bo podprl, če bom hotel oditi, in kako pridem varno domov? Zaupanja vrednemu odraslemu lahko že prej poveš, da ga boš poklical, če se boš znašel v neprijetni situaciji. Lahko se dogovorita tudi, da bo o morebitni kršitvi domačih pravil čas za pogovor pozneje — najprej je pomembno, da si varen.
Če nekdo vztraja pri ponudbi, ti grozi, ti skuša vsiliti snov ali ti preprečuje odhod, se ne spuščaj v soočenje, ki bi te lahko ogrozilo. Odmakni se proti varnemu kraju, poišči organizatorja ali drugo zanesljivo osebo in pokliči pomoč. Kadar potrebuješ takojšnje posredovanje policije, je v Sloveniji številka 113. [8]
V takšni situaciji ni tvoja naloga, da nevarni osebi pošteno razložiš vse svoje razloge. Tudi če se moraš izgovoriti, da bi varno odšel, je tvoja varnost pomembnejša od dolgega pojasnjevanja.
Ne usedi se v avto k nekomu, za katerega veš ali sumiš, da je pod vplivom alkohola ali drugih drog. Tudi če je obljubil, da bo vozil previdno, poišči drug prevoz. Bolje je poklicati domov, kot tvegati vožnjo samo zato, ker ti je nerodno.
Prijatelj je v nevarnosti. Kaj zdaj?
Zavrnitev ponudbe je ena odločitev. Povsem druga pa je položaj, ko nekdo na druženju zaradi alkohola ali druge snovi ne more več skrbeti zase.
Če je prijatelj neodziven, nenavadno ali težko diha, ima krče ali sumiš resno zastrupitev, takoj pokliči 112. Povej, kje ste, kaj se je zgodilo, katere znake opažaš in kaj je zaužil, če to veš. Ostani z njim, če je zate varno, in upoštevaj navodila dispečerja. Če je nezavesten, a normalno diha, ti bo dispečer lahko pojasnil namestitev v stabilni bočni položaj; če ne diha normalno, ti bo povedal, kako ukrepati. [8] [9]
Ne skušaj sprožiti bruhanja in ne ponujaj kave ali hladnega tuša kot sredstva za »streznitev«. Osebe s sumom hude zastrupitve ne puščaj same, da bi težave »prespala«. Ni ti treba znati vsega o prvi pomoči ali sam prevzeti zdravstvenega reševanja. Pomembno je, da dovolj zgodaj pokličeš strokovno pomoč. [9]
Morda te je strah, da bo prijatelj jezen, če pokličeš reševalce, ali da se bodo drugi jezili zaradi posledic zabave. Toda če nekdo ne diha normalno ali se ne odziva, je pomembnejše njegovo življenje kot to, kdo bo komu kaj očital. Skrb za prijatelja včasih pomeni, da ne ohraniš skrivnosti, ki ga ogroža.
Kaj pa, če sem že poskusil?
Morda nisi vedno zavrnil. Morda si nekaj poskusil iz radovednosti, zaradi pritiska ali zato, ker si se takrat počutil slabo. To ni razlog, da bi naslednjič moral storiti enako. Prejšnja odločitev ne odloča namesto tebe danes.
Lahko si iskreno priznaš, kaj te je pritegnilo ali kaj ti je bilo težko zavrniti. Če je šlo predvsem za pritisk, lahko pripraviš drugačen odgovor ali spremeniš okoliščine. Če pa snov iščeš zato, da bi lažje prenašal stisko, opažaš izgubo nadzora ali posledice v zdravju, šoli in odnosih, je smiselno poiskati pomoč zaupanja vredne odrasle osebe, zdravnika ali strokovne službe. O teh že nastalih težavah in podpori govori naslednji članek N51; tu je najpomembneje vedeti, da ni treba čakati na hujšo stisko.
Tudi prijatelja, ki ima težave, ni treba poniževati. Lahko ga poslušaš, mu pomagaš poiskati podporo in ob nevarnosti pokličeš pomoč. Ne moreš pa namesto njega prevzeti vseh odločitev ali z uporabo snovi dokazovati, da si mu zvest.
Pred naslednjim druženjem
V miru si poskusi izreči stavek, ki ga boš lahko uporabil: »Ne, hvala.« Če želiš, dodaj: »Bom raje kaj drugega.« Pomisli še, koga lahko pokličeš in kako lahko odideš. To ni priprava na spopad s prijatelji, ampak majhen način, da v zahtevnem trenutku lažje ostaneš zvest svoji presoji.
In če bo prijatelj odgovor sprejel? Odlično. Nadaljujta druženje. Če ga ne bo, imaš pravico postaviti mejo ali se umakniti. Če bo kdo v nevarnosti, pa je najodgovornejša odločitev poiskati pomoč.
Ponudbe ni treba sprejeti, da bi pripadal družbi. In nikogar ni treba ponižati, da bi jo zavrnil.
Viri in nadaljnje branje
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2025, raziskava ESPAD 2024, str. 7. https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/Stanje-na-podrocju-prepovedanih-drog-v-Slo-2025.pdf — 18,3 % med anketiranimi 15–16-letniki; uporaba kdaj v življenju, ne delež zasvojenih.
- NIJZ (2026). Učitelji, starši in drugi odrasli naj mladostnike spodbujajo k nepitju alkohola. https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/ucitelji-starsi-in-drugi-odrasli-naj-mladostnike-spodbujajo-k-nepitju-alkohola/
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2024). Alcohol — informativni pregled. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/alcohol
- Republika Slovenija, PISRS. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), 7. člen. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3130&print=1&tab=osnovni
- NIJZ (posodobljeno 2024). Nikotin in zasvojenost – informacije za mladostnike. https://nijz.si/zivljenjski-slog/tobacni-in-povezani-izdelki/nikotin-in-zasvojenost-informacije-za-mladostnike/
- NIJZ (2023). Nikotinske vrečke – informacije za mladostnike. https://nijz.si/zivljenjski-slog/tobacni-in-povezani-izdelki/nikotinske-vrecke-informacije-za-mladostnike/
- European Union Drugs Agency (EUDA, 2022). Schools and drugs: health and social responses. https://www.euda.europa.eu/publications/mini-guides/schools-and-drugs-health-and-social-responses_en
- Republika Slovenija, GOV.SI. Klici v sili: 112 in 113. https://www.gov.si/teme/klic-v-sili/
- National Health Service (NHS). Alcohol poisoning — pacientna varnostna navodila. https://www.nhs.uk/conditions/alcohol-poisoning/
- Republika Slovenija, PISRS. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), 30. člen. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6717&tab=analiticni
- NIJZ (2026). Mednarodni dan ozaveščanja o predoziranju: ko neznano postane nevarno. https://nijz.si/zivljenjski-slog/prepovedane-droge/mednarodni-dan-ozavescanja-o-predoziranju-ko-neznano-postane-nevarno/