Kako skrbim za zdravje, higieno, spanec in gibanje?
Kako uskladiti spanec, gibanje, higieno in vsakodnevne obveznosti? Koristni koraki za bolj zdrav ritem brez skrajnosti.
Ura je skoraj enajst zvečer. Jutri zgodaj vstajaš, naloga še ni končana, na telefonu pa se ravno dogovarjajo za konec tedna. Rad bi imel več energije. Slišiš, da bi moral vsak dan telovaditi, jesti popolnoma zdravo in imeti urejen urnik. Kdo ima čas za vse to? Nasvet »bolje se organiziraj« ti pri tem ne pomaga veliko.
Mogoče nekaj dni res skušaš početi vse prav. Potem pride preizkus znanja, družinski obisk ali noč, ko skoraj ne spiš. Načrt se podre in najraje bi odnehal. Toda zdravje ni tekmovanje, pri katerem izgubiš vse, če ti en dan ne uspe.
Moj nasvet: ne poskušaj čez noč spremeniti vsega. Najprej ugotovi, kaj ti trenutno najbolj jemlje moč. Premalo spiš? Začni pri večeru. Veliko presediš? Poišči gibanje, ki ti je všeč in je zate varno. Ne pozabi na hrano, vodo, čiste roke, zobe in čas za počitek. Če imaš zdravstvene omejitve ali doma nimaš dobrih pogojev, načrt prilagodi in poišči pomoč. Skrb zase pomeni, da razumno delaš s tem, kar imaš — ne da moraš biti popoln.
Zvečer pogosto odločaš tudi o jutrišnjem dnevu
Naslednji prizor je izmišljen. Šestnajstletna Maja mora zjutraj na avtobus ob 6.45. Budilka zazvoni ob 6.15. Ob pol desetih zvečer še s sošolci dokončuje skupinsko nalogo. Ko končajo, začnejo pošiljati fotografije in načrtovati soboto. Maja namerava prebrati le še nekaj sporočil.
»A ti ne vstajaš pred vsemi nami?« jo vpraša starejši brat, ko pride po kozarec vode.
»Bom jutri spila energijsko pijačo,« odvrne. »Zdaj nimam časa za spanje.«
»Nimaš časa ali nočeš zamuditi pogovora?« jo vpraša brat. Maja pomisli. Nalogo so že oddali; skrbi jo predvsem, da se bodo drugi vse dogovorili brez nje.
Mama predlaga: »Pripravi stvari za jutri in jim napiši, da boš načrte za soboto prebrala zjutraj. Potem odloži telefon. Če imaš za šolo še kaj nujnega, bova skupaj pogledali, kako to dokončaš.«
Maja napiše: »Šolsko nalogo smo končali. Za soboto preberem zjutraj. Lahko noč!« Nekdo ji pošlje smeška. Drugi se čudi, zakaj gre tako zgodaj spat. Maji ni treba razlagati več.
Pogleda na uro. Če zaspi šele ob polnoči, bo do budilke spala le nekaj več kot šest ur. Če zaspi okoli desete, bo imela nekaj več kot osem ur. Seveda ni dovolj, da ob desetih samo leže v posteljo; tudi za umiritev potrebuje čas. A nocoj lahko naredi prvi korak: ne odpre naslednjega posnetka.
Spanec ni pomemben samo zato, da manj zehaš. Pomaga pri zbranosti, učenju, spominu in počutju. Po smernicah NIJZ mladostniki od 14. do 17. leta praviloma potrebujejo približno 8–10 ur spanja, otroci od 6. do 13. leta pa 9–11 ur. To so priporočila za starostne skupine, ne ukaz, da mora vsakdo zaspati ob isti uri. Pomembna sta tudi kakovost in reden ritem spanja. [1]
Kaj lahko poskusiš že danes? Če greš spat pozno, čas za spanje premikaj postopoma. NIJZ na primer priporoča premik za približno 15 minut vsakih nekaj dni. Približno pol ure pred spanjem se umiri brez zaslona. Pripravi šolsko torbo. Če uporabljaš telefon kot budilko, utišaj nočna obvestila ali ga odloži zunaj dosega roke. Če te mučijo skrbi, se o njih pogovori. [1]
Vsaka utrujenost pa ni posledica slabe navade. Morda se dolgo voziš v šolo, doma pomagaš ali si sobo deliš z mlajšim otrokom. Nekaterih obveznosti ne moreš preprosto odpovedati. S starši, skrbnikom ali drugim odraslim se pogovori, kako bi lahko dobil več časa za spanje. Ni pošteno zahtevati dovolj počitka, če ti zanj nihče ne pomaga ustvariti pogojev.
Energija iz pločevinke ni nadomestilo za počitek
Ko si utrujen, se energijska pijača zdi hitra rešitev. Toda ni isto kot voda ali običajen napitek za žejo. Vsebuje lahko veliko kofeina in druge poživljajoče sestavine. Tudi pijača brez sladkorja lahko vsebuje kofein. NIJZ zato otrokom in mladostnikom energijske pijače odsvetuje. [2]
Utrujenosti ne rešuj z energijsko pijačo. Sploh ne tako, da zaradi nje ostaneš pokonci še dlje in naslednji dan spet potrebuješ novo pločevinko. Raje se vprašaj: Kdaj mi zmanjka časa za spanje? Zaradi šole, telefona, skrbi ali obveznosti doma? Ko odkriješ vzrok, se lahko začneš pogovarjati o pravi spremembi.
Če si pogosto zelo utrujen, čeprav imaš dovolj časa za spanje, ne sklepaj, da si len. To povej odrasli osebi, ki ji zaupaš, in se posvetuj z zdravstvenim delavcem. Vztrajne utrujenosti ne odpraviš nujno z drugačno pijačo ali strožjim urnikom. [3]
Ni ti treba biti športnik, da bi se rad gibal
Sedemnajstletni Vid se po pouku nerad pridruži košarki. Prijatelji so hitri, on pa jih težko dohaja. »Samo treniraj, pa ne boš tako počasen,« pripomni nekdo. Drugi se zasmeje. Vid se naredi, da ga ne moti. Naslednjič raje ne pride.
Tudi Vidov prizor je izmišljen. Ko o tem pove športnemu mentorju, spozna, da ni treba izbirati med dvema skrajnostma: biti takoj tako hiter kot drugi ali pa se sploh ne gibati. Mentor ga vpraša, kaj rad počne. Vid pove, da mu je všeč kolesarjenje.
»Torej začni tam,« mu reče mentor. »Za začetek izberi krajšo varno pot in tempo, ki ga zmoreš. Če ti je lažje v družbi, povabi prijatelja, ki te ne priganja.«
»Kaj pa košarka? Samo še bolj nerodno mi bo,« odvrne Vid.
»O zbadljivem komentarju se bova pogovorila,« mu odgovori mentor. »Nihče nima pravice poniževati drugih na igrišču. Če boš želel, se lahko h košarki vrneš postopoma. Lahko pa najdeš tudi drugo dejavnost.«
Vid po enem izletu še ne postane odličen športnik. Ugotovi pa nekaj pomembnega: gibanje ni samo za najhitrejše. Koristijo lahko tudi hoja, kolesarjenje, ples, plavanje, igre z žogo in aktivna pot v šolo. Ni ti treba z nikomer tekmovati.
Smernice za otroke in mladostnike od 5. do 17. leta priporočajo v povprečju vsaj 60 minut zmerno do intenzivnega gibanja na dan, če pogledamo ves teden. Vsaj tri dni v tednu priporočajo tudi intenzivnejše dejavnosti ter gibanje, ki krepi mišice in kosti. Vsega ni treba narediti na enem treningu. Pri zmerni dejavnosti, na primer hitrejši hoji, dihaš nekoliko močneje, a se še lahko pogovarjaš. Počasna hoja in raztezanje sta lahko dober začetek, vendar nista nujno enaka zmerno intenzivnemu gibanju. [4]
Se ti 60 minut zdi preveč? Najprej pomisli, koliko se že giblješ. Morda del poti v šolo prehodiš, plešeš ali se igraš zunaj. Ni ti treba kupiti drage opreme ali meriti vsake minute. Če si večinoma sede, začni s krajšo, zate varno dejavnostjo in jo postopoma podaljšuj. Nekaj gibanja je bolje kot nič. Med učenjem tudi večkrat vstani in se malo premakni. [4]
Pomembno je, da je gibanje varno. Ne kolesari po nevarni cesti samo zato, da bi dosegel priporočeno število minut. Ob poškodbi, močnih bolečinah ali zdravstveni omejitvi dejavnost prilagodi in po potrebi vprašaj strokovnjaka. Če te pri športu zmerjajo ali zasmehujejo, povej učitelju ali odraslemu, ki mu zaupaš. Ni se ti treba najprej izboljšati, da bi si zaslužil spoštovanje. Tvoja vrednost ni odvisna od kondicije.
Čiste roke in zdravi zobje niso le stvar videza
Ko pomisliš na zdravje, se ti morda zazdijo najpomembnejše športne ure, nova oprema ali posebna prehrana. Toda tudi navadne, skoraj neopazne navade veliko pomenijo.
Pred jedjo in po uporabi stranišča si umij roke z milom in vodo. Namili jih in drgni vsaj 20 sekund: med prsti, po hrbtiščih in okoli nohtov. Nato jih speri in posuši. Umij jih tudi po brisanju nosu in kadar so umazane. Običajno milo je dovolj. Če mila in vode ni, je lahko primerno razkužilo z najmanj 60 % alkohola, vendar pri vidno umazanih rokah ni enakovredno umivanju. [5]
Zobe ščetkaj vsaj dvakrat na dan, približno dve minuti, s fluoridno zobno pasto. Še posebej pomembno je ščetkanje pred spanjem. Očisti vse zobne površine in medzobne prostore, upoštevaj pa tudi nasvet zobozdravnika. Pasto po ščetkanju izpljuni, ust pa ne izpiraj takoj z vodo, ker s tem odstraniš del zaščitnega fluorida. [6]
To ni priporočilo za čim bolj bleščeč nasmeh na fotografiji. Gre za zdravje zob in dlesni, žvečenje ter preprečevanje bolečin. Če imaš težave kljub redni skrbi, je rešitev pregled pri zobozdravniku, ne občutek, da si slabši od nekoga, ki nima težav.
Po športu ali močnem potenju se umij in preobleci v suha, čista oblačila, kolikor ti razmere dovoljujejo. Če po treningu takoj tečeš na avtobus, je menjava mokre majice ali nogavic že koristen začetek. Znojenje je normalen del delovanja telesa. Ni razlog za sram. Tudi ni treba, da se vsi prhamo enako pogosto: potrebe so različne. Če doma nimaš ustreznih pogojev ali pripomočkov, potrebuješ podporo, ne posmeha. Skrb za čistočo naj ne postane pretiran strah pred vsako umazanijo.
Kaj jesti, ko nimaš časa za popoln jedilnik?
Hrana ni pomembna samo zaradi telesne teže. Med odraščanjem jo potrebuješ za rast, učenje, gibanje in vsakdanje življenje. Za to ne potrebuješ dragih izdelkov z napisom »fit« ali tehtanja vsakega grižljaja.
Poskusi jesti dovolj redno in raznoliko ter imeti na voljo vodo. Kadar je mogoče, izbiraj različna živila: sadje, zelenjavo, žita, stročnice, druge vire beljakovin in primerne maščobe. Pri daljšem šolskem dnevu vnaprej pomisli, kdaj boš lahko jedel. Za žejo naj bo običajna izbira voda. Ni pa treba, da je vsak krožnik videti kot fotografija iz reklame. [7]
Doma nimamo vsi enakih možnosti. Nekdo zgodaj lovi avtobus, drugi je odvisen od šolske malice, tretji živi v družini, kjer je denarja za hrano malo. Zato je bolje vprašati »Kaj imamo na voljo?« kot pa nekoga grajati. Morda lahko večer prej pripravite kos kruha z namazom, sadje ali kaj drugega, kar vam ustreza. Če zjutraj nimaš apetita, preveri, kdaj imaš v šoli malico; ni se ti treba na silo prenajesti. Šolski obroki so lahko pomembna opora. [7] Če te hrana močno skrbi, se je bojiš ali izpuščaš obroke zaradi strahu pred težo, ne začni s strogo dieto na lastno pest. Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš, in poiščita strokovno pomoč.
Med rastjo, ob alergijah in boleznih imamo ljudje različne potrebe. Zato ti ne bom predpisoval enakega števila kalorij ali litrov vode za vse. Cilj je skrbeti za telo, ki ga imaš, ne loviti popolnega telesa.
Počitek ni nagrada, ki jo moraš najprej zaslužiti
Včasih imaš občutek, da mora biti vsaka minuta koristna. Če ne treniraš, bi se moral učiti. Če se ne učiš, bi moral pospraviti sobo. Tako postane celo počitek še ena naloga, ki jo skušaš opraviti »pravilno«.
Kaj te zares spočije? Morda pogovor, knjiga, glasba, ustvarjanje, druženje ali kratek sprehod. Tudi igra in miren prosti čas sta pomembna. Počitka si ni treba najprej zaslužiti.
Toda počitek ni vedno enak temu, da izgubiš občutek za čas. Če si hotel pogledati en posnetek, telefon pa odložiš šele veliko pozneje, se lahko vprašaš: Ali sem si to res izbral? Ni ti treba prepovedati vseh zaslonov. Pomaga pa, če veš, zakaj sežeš po telefonu in kdaj želiš končati. Če imaš prosti čas le pozno zvečer, morda potrebuješ pomoč pri obveznostih, ne novih očitkov.
Če ob šoli doma pomagaš, treniraš ali skrbiš za koga v družini, je včasih razumno kaj zmanjšati. Poskusi odraslim povedati natančno: »Ob vseh teh obveznostih mi ne ostane dovolj časa za spanje. Kaj lahko spremenimo skupaj?« To ni izgovor, temveč predlog za rešitev.
Kaj pa, če doma razmišljamo drugače?
V nekaterih družinah vsak večer skupaj jedo. Drugje starši delajo v izmenah in je že skupen sprehod redkost. Nekdo doma najbolj poudarja spanje, drugi redne obroke, tretji gibanje. Družinske navade so različne in iz njih se lahko marsikaj naučiš.
Vprašaj starše ali stare starše, katere navade so jim pomagale in kaj bi danes naredili drugače. Morda ti bo babica svetovala, da si torbo pripraviš zvečer. To je lahko uporabnejše od še ene aplikacije za urnik. A izkušnja enega človeka še ne pove, koliko spanja, hrane ali gibanja potrebuje vsakdo. Družinske navade je vredno poslušati in jih tudi premisliti.
Ko se doma ne strinjate, je bolje predlagati dogovor kot samo ponavljati očitke. Namesto »Ves čas si na telefonu!« lahko rečeš: »Ali lahko zvečer utišam obvestila, da bom lažje zaspal?« Namesto »Premalo se giblješ!« poiščite varno in dostopno dejavnost. Pri dogovoru imajo nalogo tudi odrasli: če pričakujejo dovolj spanja, naj ti po svojih močeh pomagajo urediti čas zanj.
Včasih pa ne gre samo za navade. Če si bolan, poškodovan ali močno izčrpan, ne potrebuješ očitka o disciplini, ampak primerno pomoč. Zdrave navade lahko pomagajo zmanjšati nekatera tveganja. Ne morejo pa zagotoviti, da nikoli ne zboliš.
Kdaj nasvet »poskusi še malo bolj« ni dovolj?
Če si kljub počitku ves čas zelo utrujen, te dlje časa kaj boli, se pogosto zbujaš neprespan ali težko opravljaš običajne stvari, ne ugibaj sam, kaj je narobe. O tem povej staršem, skrbniku ali drugemu odraslemu, ki mu zaupaš, in poišči zdravstveni nasvet. Še posebej, če težave trajajo, se slabšajo ali ovirajo šolo. Če te prvi odrasli ne posluša, se lahko obrneš na šolsko svetovalno službo ali drugega zaupanja vrednega odraslega. [3]
Poišči podporo tudi, če te skrb za hrano, vadbo ali videz začne nadzorovati. Če telovadiš kljub bolečini, preskakuješ obroke zaradi strahu pred težo ali si očitaš, da brez popolnega načrta nič ne veljaš, si ne nalagaj še strožjih pravil. Z odraslim, ki mu zaupaš, poišči ustrezno strokovno pomoč.
Pri bolezni, poškodbi ali zdravstveni omejitvi so lahko potrebne drugačne odločitve; o tem govori naslednji članek N16. Že zdaj pa velja: človeka ne presojaj po tem, koliko preteče, kako je videti ali kako pogosto zboli. Za zdravje lahko skrbiš, ne moreš pa nad njim popolnoma vladati.
S čim naj potem začneš ta teden?
Pomislimo na Majo. Ni ji treba obljubiti, da bo odslej vsako noč spala natanko osem ur. Nocoj lahko pripravi torbo, napiše prijateljem, da se slišijo zjutraj, in pravočasno odloži telefon. Nato vidi, kaj ji je uspelo in kaj mora pri urniku še spremeniti.
Tudi Vidu ni treba postati najboljši košarkar. Lahko gre na krajšo varno kolesarsko pot in izbere družbo, ki ga ne ponižuje. Če ga boli ali je preutrujen, načrt prilagodi. Tvoj prvi korak pa je lahko čisto drugačen: vsak večer umiti zobe ali v šolo vzeti vodo, če jo imaš na voljo.
Moj predlog za naslednjih sedem dni: izberi eno izvedljivo navado. Na primer: »Telefon bom zvečer odložil deset minut prej«, »Trikrat se bom odpravil na krajši varen sprehod« ali »Zobe si bom umil tudi pred spanjem«. Vnaprej pomisli, kdaj boš to naredil in ali potrebuješ pomoč. Po tednu dni ne šteješ samo uspehov in napak. Poglej, kaj je delovalo, kaj te je oviralo in kaj lahko popraviš. Če ti zaradi dolge vožnje ne uspe dovolj spati, je morda potreben nov družinski dogovor, ne dodatna krivda. Ko ti prva sprememba postane lažja, lahko poskusiš drugo.
Skrb zase ni kazen za nepopolno telo. Je način, da imaš več možnosti za učenje, igro, delo, druženje in počitek. Začni z nečim, kar zmoreš danes — in kar ti lahko koristi tudi jutri.
Viri in nadaljnje branje
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nazaj v šolski ritem – kako urediti spanje otrok in mladostnikov. Posodobljeno 27. 8. 2026. https://nijz.si/zivljenjski-slog/nazaj-v-solski-ritem-kako-urediti-spanje-otrok-in-mladostnikov/
NIJZ. Izberi svojo energijo – do dobre energije brez energijskih pijač. https://nijz.si/izberi-svojo-energijo/
NHS. Tiredness and fatigue. Splošna napotitev ob vztrajni utrujenosti; odraslih priporočil o številu ur spanja ne uporabljamo za mladostnike. https://www.nhs.uk/symptoms/tiredness-and-fatigue/
NIJZ. Gibanje, sedeči čas in aktivna pot v šolo. https://nijz.si/zivljenjski-slog/aktivna-pot-v-solo-gibanje-sedeci-cas/ ; Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour, 2020. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK566046/?report=printable
Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Hand Hygiene Frequently Asked Questions. 14. 3. 2024. https://www.cdc.gov/clean-hands/faq/
NIJZ. Ustno zdravje. https://nijz.si/zivljenjski-slog/ustno-zdravje/ ; NHS. How to keep your teeth clean. https://www.nhs.uk/live-well/healthy-teeth-and-gums/how-to-keep-your-teeth-clean/
NIJZ. Zdrava prehrana za uspešen šolski dan. Posodobljeno 1. 10. 2026. https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/zdrava-prehrana-za-uspesen-solski-dan/