SerijaUmetnost življenja Del 10 / 62

Kaj se dogaja z mojim telesom med odraščanjem?

Puberteta prinaša spremembe telesa in občutkov. Spoznaj običajne razlike, skrb za zdravje in opozorilne znake, pri katerih poiščeš pomoč.

Sošolec je čez poletje zrasel toliko, da ga komaj prepoznaš. Prijateljici se spreminja postava in o tem govori brez zadrege. Tebe pa skrbijo mozolji, preskakovanje glasu ali prva menstruacija, ki se lahko začne ravno takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Morda se ti zdi še težje to, da se tvoje telo skoraj ne spreminja, medtem ko se pri drugih dogaja že marsikaj.

»Je z mano vse v redu?« To je razumljivo vprašanje. Toda odgovor ni odvisen od tega, kako hitro raste nekdo v tvojem razredu ali kako je videti človek na fotografiji.

Najprej nekaj uporabnega: telo vsakega človeka se spreminja v svojem ritmu. Marsikatera sprememba, ki te spravlja v zadrego, je povsem običajna. Pomaga, če veš, kaj se lahko zgodi in kako se pripraviš. Kadar te kaj skrbi, vprašaj. Ob močni bolečini ali drugih opozorilnih znakih ne čakaj zaradi sramu.

Vseh sprememb ne moreš nadzorovati. Lahko pa poskrbiš zase in se odločiš, kako boš ravnal, kadar je v zadregi kdo drug.

Zakaj se nekateri spreminjajo prej, drugi pa pozneje?

Puberteta je čas, ko telo raste in spolno dozoreva. Pri tem imajo pomembno vlogo hormoni — snovi v telesu, ki pomagajo usmerjati spremembe. Poveča se lahko poraščenost in potenje, koža postane bolj mastna, razvijajo se spolni organi.

Pri dekletih se puberteta pogosto začne med 8. in 13. letom, pri fantih med 9. in 14. letom. To sta približna razpona, ne roka, do katerega moraš nekaj doseči. Tudi vrstni red sprememb ni pri vseh enak. [1][2][5]

Če se komu v razredu glas že poglablja, pri drugem pa še ne, to ne pove, kdo je bolj zdrav, sposoben ali odrasel. Enako velja za višino in razvoj prsi. Telo se lahko spreminja hitro, življenjske izkušnje in sposobnost presoje pa imajo svojo pot.

Razumem, zakaj se primerjaš. Če se tvoje telo spreminja pred drugimi, imaš morda občutek, da vsi gledajo prav tebe. Če se spreminja pozneje, te lahko skrbi, da zaostajaš. A vrstniki niso merilo za tvoje telo.

Če te razvoj res skrbi, vprašaj osebnega zdravnika ali pediatra. Zelo zgodnji ali pozni začetek pubertete je lahko razlog za pregled, ne pomeni pa že sam po sebi, da je kaj narobe. [2][5]

Dekleta: prsi, menstruacija in presenečenja, na katera se lahko pripraviš

Pri dekletih je zgodnja opazna sprememba pogosto začetek razvoja dojk. Sprva lahko raste ena hitreje kot druga; dojki sta lahko občutljivi, njuna oblika pa se spreminja. Spreminjajo se tudi poraščenost, boki, koža in telesni vonj. Opaziš lahko prozoren ali bel nožnični izcedek, ki je brez neprijetnih spremljajočih težav pogosto običajen. Če ga spremljajo srbenje, bolečina, izrazito neprijeten vonj ali nenavadne spremembe, se posvetuj z zdravstvenim strokovnjakom. [3][11]

Menstruacija lahko prinese še več vprašanj. Prva krvavitev se pogosto pojavi približno dve do tri leta po začetku razvoja dojk, vendar je ne moreš napovedati na točen dan. Včasih najprej opaziš le nekaj rjavkastih ali rdečkastih madežev. V prvih letih menstruacije pogosto niso redne. To samo po sebi še ne pomeni težave. [3][6][7]

Izmišljeni prizor — Sara med poukom. Sara je o menstruaciji že slišala pri pouku, mama ji je pokazala vložke, babica pa je pripomnila, da je sama v mladosti veliko stvari izvedela šele, ko jih je potrebovala. Sara je prikimala in pozabila na pogovor. Potem nekega dne na šolskem stranišču opazi krvav madež. V torbi nima ničesar in najraje bi ostala zaklenjena v kabini.

Prijateljici pošlje sporočilo: »Mislim, da sem dobila menstruacijo. Imaš vložek?« Prijateljica ga prinese in tiho vpraša, ali potrebuje še kaj. Ker je madež prišel tudi na hlače, Sara učiteljici na samem pove, da se mora preobleči in poklicati domov. Nihče v razredu ne potrebuje podrobne razlage. Doma pa se s pomočjo mame nauči, kako si za naslednjič pripravi majhno torbico z vložkom in rezervnim perilom.

Sari je bilo nerodno, vendar ni ostala sama s težavo. Vprašala je nekoga, ki mu zaupa.

Tudi ti si lahko že pred prvo menstruacijo pripraviš en ali dva vložka v čisti vrečki in morda rezervno spodnje perilo. Ni treba kupovati dragih izdelkov. Koristno je vedeti, koga lahko v šoli prosiš za pomoč. Če te menstruacija preseneti, lahko vprašaš prijateljico, učiteljico ali drugo zaupanja vredno osebo. Priprava ne odpravi vsake zadrege, lahko pa ti prihrani precej skrbi. [6]

Ko menstruacijo že imaš, uporabljaj pripomočke skladno z navodili in jih redno menjaj. Koristno je zapisati prvi dan krvavitve; čez čas lažje opaziš svoj vzorec in zdravniku poveš, kaj se dogaja. Mama, sestra ali babica ti lahko pokažejo pripomočke in povedo, kaj je pomagalo njim. Vendar njihova izkušnja ni merilo za tvoje telo. Če te bolečine ali obilne krvavitve ovirajo pri pouku, športu ali vsakdanjih opravilih, jih ne odpiši z besedami »to je pač treba potrpeti«. [7][12]

Kaj je pogosto običajno? V prvih letih je lahko menstruacija neredna. Strokovne smernice pri mladostnicah pogosto navajajo razmik približno 21–45 dni med začetkoma dveh menstruacij. Ta podatek ti lahko pomaga razumeti, zakaj se krvavitev ne začne vsak mesec na isti dan. [7]

Kdaj je smiseln pregled? Če med menstruacijama mine 90 dni, se naroči k zdravniku, tudi če nimaš drugih težav. Posvet je potreben tudi, če prve menstruacije ni do 15. leta ali če so od začetka razvoja dojk minila približno tri leta. Pregled je smiseln tudi pri krvavitvi, ki traja več kot sedem dni, ali kadar se vložek oziroma tampon premoči že v približno eni do dveh urah. [7][18]

Kdaj ne čakaj? Če zelo močno krvaviš in si ob tem izrazito omotična ali imaš občutek, da boš omedlela, poišči pomoč takoj. Te številke niso preizkus za samodiagnozo. So znaki, da je prav poiskati zdravstveni nasvet, namesto da bi težavo skrivala. [7][18]

Fantje: ko se spremeni glas, telo pa te kdaj preseneti

Pri fantih je med prvimi znaki pubertete običajno povečanje mod. Pozneje se spreminjajo penis, poraščenost, telesna višina in mišična masa, glas pa se začne poglabljati. Medtem lahko nepričakovano preskoči ali zazveni višje kot običajno. Nekaterim se to zgodi postopno, drugim opazneje. [4][9]

Včasih penis otrdi, čeprav o spolnosti sploh ne razmišljaš in si tega nisi želel. Temu rečemo spontana erekcija. Med spanjem se lahko zgodi tudi nočni izliv semena. To sta nehotena telesna odziva. Zaradi njiju se ti ni treba opravičevati ali se kaznovati.

Če te erekcija preseneti, lahko mirno počakaš, da mine, ali se diskretno premakneš v udobnejši položaj. Po nočnem izlivu se po potrebi umij in zamenjaj perilo. To je skrb za telo, ne preizkus tvojega značaja. [9]

Izmišljeni prizor — Luka po treningu. Luka s prijatelji pred športno dvorano pošilja glasovno sporočilo o naslednji tekmi. Sredi stavka se mu glas pretrga. Prijatelj se zasmeje in mu reče: »Še enkrat povej, da posnamem!« Nekdo drug pripomni: »Pusti ga. Saj veš, da se mu glas spreminja.« Luka najprej zardi, nato pa odgovori: »Meni ni smešno. Ne snemaj me.« Pozneje doma očetu pove, kaj se je zgodilo. Oče mu prizna, da je imel podobne zadrege, in doda, da se prijatelj lahko pošali, ne sme pa vztrajati, ko mu jasno poveš, naj neha.

Luka ni vrnil žalitve in ni molčal. Povedal je, kje je njegova meja. To ne zagotovi, da bodo vsi takoj prenehali. Če bi ga kdo še naprej snemal, objavljal posnetke ali poniževal, lahko poišče pomoč trenerja, staršev ali druge zaupanja vredne odrasle osebe. Nadlegovanja mu ni treba ustaviti samemu.

Še ena sprememba utegne presenetiti: pri nekaterih fantih se med puberteto prehodno poveča tkivo pod bradavicami in je lahko občutljivo. Tudi modi nista pri vsakem človeku popolnoma enako veliki ali enako visoko. Toda o novi zatrdlini, vztrajni bolečini, nenavadni oteklini ali drugi spremembi, ki te skrbi, se pogovori z zdravnikom. Ne poskušaj ugotoviti vsega samo s primerjanjem spletnih fotografij. [9][13][14]

Enega opozorila ne spreglej: če te nenadoma močno zaboli modo, zlasti če se pridružita slabost ali bruhanje, potrebuješ takojšen nujni zdravniški pregled. Eden od možnih vzrokov je zasuk moda, pri katerem lahko odlašanje povzroči resno škodo. Ne čakaj, da mine samo od sebe; v Sloveniji je za nujno pomoč številka 112. [14][17]

Mozolji, znoj in občutki: kako živeti z nečim, česar nisi naročil?

Med puberteto se lahko bolj potiš, telesni vonj se spremeni, koža pa proizvaja več maščobe. Zato se lahko pojavijo akne. Mozolji niso dokaz, da se slabo umivaš. Imajo jih tudi ljudje, ki za kožo dobro skrbijo. Močno drgnjenje jih lahko še poslabša. [8]

Po športu se preobleci in umij. Obraz čisti nežno. Ni treba preizkusiti vsakega »čudežnega« nasveta s spleta. Če so akne zelo boleče, se močno razširijo, puščajo brazgotine ali te zaradi njih zelo skrbi, vprašaj zdravstvenega strokovnjaka. Nega je koristna, vendar ne zagotavlja kože brez mozoljev. O vsakdanjih zdravih navadah bo več povedal N15. [8]

Morda te zdaj hitreje prizadene pripomba o videzu ali si želiš več zasebnosti. A ni pošteno vsakega spora ali skrbi odpraviti z besedami »to so samo hormoni«. Če te stiska dolgo spremlja, ti otežuje vsakdan ali se ne počutiš varno, povej nekomu, ki ti lahko pomaga. Po potrebi poišči strokovno pomoč. [15]

Morda doma slišiš »o tem se ne govori«, na spletu pa ravno nasprotno: »ničesar ne skrivaj in nikoli ne pokaži zadrege«. Toda ni treba izbirati med molkom in razkazovanjem. O telesu lahko govoriš z izbranimi ljudmi in ne z vsemi. Zasebnost ti omogoča, da določiš, s kom deliš osebne stvari; sram pa postane težava, kadar zaradi njega ne poiščeš niti potrebne pomoči.

Prav to razliko je vredno razumeti, ko poslušaš nasvete starejših.

Kaj so o odraščanju vedeli starši in stari starši?

»Pri nas se o tem ni govorilo,« morda reče babica ali dedek. Lahko pomeni, da so se pogovarjali le na samem. Morda niso imeli dovolj informacij. Morda so vprašali šele, ko je nastala težava.

Poskusi vprašati: »Kdo je tebi prvi razložil, kaj se dogaja s telesom? Kaj bi bilo dobro vedeti prej?« Dobiš lahko uporaben nasvet, ne da bi sklepal, da so vse družine nekoč živele enako.

Zanimiv primer najdemo v ameriškem muzeju Smithsonian. Hrani podatke o pralnih menstrualnih vložkih, zgodnjih izdelkih za menstruacijo in oglasih iz prve polovice 20. stoletja. Oglasi so pogosto obljubljali, da drugi krvavitve ne bodo opazili. Tudi embalaža je bila včasih namenoma neopazna. To je lahko pomagalo pri zasebnosti, hkrati pa je oglaševanje lahko utrjevalo občutek, da je menstruacijo treba skrivati kot nekaj sramotnega. [19][20]

To je zgodovinski primer iz ZDA, ne opis vseh slovenskih družin. Danes je koristno razlikovati med dvema nasvetoma: »Vzemi rezervni vložek, da boš pripravljena,« in »O hudi bolečini nikomur ne povej.« Prvi ti pomaga, drugi te lahko prikrajša za pomoč.

Pri dekletih je lahko pogovor z mamo, babico, starejšo sestro ali drugo izkušeno osebo zelo uporaben: katere pripomočke vzeti s seboj, kaj pomaga ob običajni zadregi, kako se pripraviti na izlet ali športni dan. Izkušnjo se splača poslušati, vendar ti ni treba trpeti hudih bolečin samo zato, ker jih je nekdo drug v mladosti prenašal brez pomoči.

Pri fantih lahko oče, dedek, starejši brat ali drug zaupanja vreden človek pripoveduje, kako se je sam znašel ob preskakovanju glasu, nenadnem potenju ali drugih spremembah. Koristno je slišati, da je podobno doživel še kdo. Toda pri novi zatrdlini, bolečini ali trajajoči skrbi ni dovolj zgolj odgovor »tudi meni se je dogajalo« — takrat je prav poiskati strokovno razlago.

Izkušnje starejših so dragocene predvsem pri vprašanjih, kako se pripraviti, koga prositi za pomoč in kako premagati neroden trenutek. Pri presoji zdravstvenih težav pa potrebuješ zanesljive informacije in po potrebi zdravnika. Eno dopolnjuje drugo. Če se doma o telesnih spremembah ne moreš pogovarjati varno in sproščeno, je povsem razumno poiskati drugo zaupanja vredno odraslo osebo, šolsko svetovalno službo ali zdravnika.

Kaj storiti, ko kdo prestopi tvojo mejo?

Morda starš pred sorodniki komentira, kako hitro se ti spreminja telo, in misli, da te s tem pohvali. Tebi pa je neprijetno in želiš si, da bi bilo pogovora čim prej konec. Lahko mu pozneje na samem rečeš: »Vem, da nisi mislil slabo, ampak prosim, ne govori o mojem telesu pred drugimi.« To ni nespoštljivo. To je razumljiva prošnja za zasebnost.

Drugačen je položaj, ko vrstniki nekoga namenoma zafrkavajo, širijo posnetke ali zahtevajo intimne fotografije. Takrat se ni treba zapletati v dokazovanje, da si dovolj sproščen, zrel ali pogumen. Fotografij svojega telesa ne pošiljaj zato, da bi komu dokazal, da se razvijaš »normalno«. Povej, da tega ne želiš. Če se pritisk nadaljuje, shrani ustrezne dokaze nadlegovanja brez nadaljnjega deljenja intimne vsebine in poišči pomoč odraslega, ki mu zaupaš. Če prvi ne pomaga, poišči drugega.

Pomembna pa je tudi druga stran: ko opaziš madež na sošolkinih hlačah, jo opozori diskretno, ne pred vsemi. Ko se komu zlomi glas, ni treba, da iz njegove zadrege nastane predstava. Takšne majhne odločitve veliko bolj razkrijejo, kakšen prijatelj si, kot pa videz tvojega telesa.

Kdaj lahko počakam — in kdaj ne smem?

Ni treba, da zaradi vsakega mozolja ali preskoka glasu takoj iščeš zdravnika. Lahko se pripraviš, vprašaš starša, skrbnika ali drugo zaupanja vredno osebo, preveriš zanesljiv vir in opazuješ, kako se stvar razvija. Toda »verjetno je puberteta« ni odgovor na vsako bolečino ali nenavadno spremembo.

Kdaj zaradi začetka pubertete vprašati zdravnika? Če se spremembe začnejo zelo zgodaj ali jih še ni, ko bi jih že pričakovali, se naroči na posvet. Strokovne smernice med razlogi za pregled omenjajo znake pubertete pred približno 8. letom pri dekletih oziroma 9. letom pri fantih. Prav tako priporočajo oceno, če se dojke ne začnejo razvijati do približno 13. leta ali se modi ne začnejo povečevati do približno 14. leta. Te številke niso domači test zdravja, ampak pomoč pri odločitvi, kdaj vprašati strokovnjaka. [5][10]

Če imaš vztrajne bolečine, novo zatrdlino, nenavaden izcedek ali drugo spremembo, ki te skrbi, prosi za zdravstveni nasvet. Pri težavah, opisanih v prejšnjih razdelkih, upoštevaj njihove konkretne opozorilne znake: ne čakaj zaradi zadrege, kadar je potrebna takojšnja pomoč. [11][12][14][18]

Če ne veš, kako začeti, lahko rečeš: »Nekaj na telesu me skrbi. Te lahko vprašam na samem?« Tudi zdravniku lahko poveš, da te je sram, in prosiš za razlago pregleda.

Za zaupen pogovor o stiski je v Sloveniji na voljo brezplačni TOM telefon 116 111, vsak dan med 12. in 20. uro. Če doma nisi varen, se obrni na drugo zaupanja vredno odraslo osebo ali ustrezno službo. Ob neposredni nevarnosti pokliči nujno pomoč. [16][17]

Kaj ti torej priporočam?

Ne meri svojega razvoja po sošolcih. Raje spoznaj svoje telo in se pripravi na običajne nevšečnosti. Vložek v torbi, čista majica po športu ali stavek »prosim, ne snemaj me« lahko veliko pomagajo. Če te kaj skrbi, vprašaj zaupanja vrednega človeka. Ob opozorilnih zdravstvenih znakih poišči strokovno pomoč; kadar je nujno, ne čakaj.

Ko je v zadregi kdo drug, mu pomagaj diskretno. Ne komentiraj njegovega telesa pred vsemi in se iz njega ne norčuj. Odraščanje ni tekmovanje, kdo bo prej videti odrasel. Je čas, ko se učimo skrbeti zase — in spoštovati druge.


Viri in nadaljnje branje