Gaza: od blokade do vojne po 7. oktobru 2023
Kako so blokada, zgodovina Gaze in dogodki po 7. oktobru 2023 oblikovali sedanjo vojno? Razlikujemo dejstva, pravna pravila in odgovornost za civiliste.
Umetniška ilustracija; ne prikazuje preverjenega konkretnega dogodka ali kraja.
Uredniško izhodišče. Razumeti zgodovino Gaze ne pomeni opravičevati napadov na civiliste. Napad na izraelske civiliste, ugrabitev talcev, bombardiranje civilnih objektov brez spoštovanja pravil razlikovanja in sorazmernosti, kolektivno kaznovanje ter preprečevanje nujne humanitarne pomoči zahtevajo vsak svojo dejansko in pravno presojo. Odgovornost se ugotavlja za dejanja in odločitve, ne po narodnosti ali veri.
Gaza ni nastala kot prizorišče vojne leta 2023
Gaza je majhen, gosto naseljen obalni pas ob Sredozemskem morju. Veliko njenih družin izhaja iz palestinskih skupnosti, ki so ob vojni leta 1948 zapustile domove ali bile iz njih pregnane. Med letoma 1948 in 1967 je območje upravljal Egipt, po vojni leta 1967 pa je prišlo pod izraelsko okupacijo. Zaradi te zgodovine je vprašanje Gaze neločljivo povezano z begunstvom, pravico do samoodločbe in širšim izraelsko-palestinskim sporom. [1][2]
Območje je v desetletjih doživljalo vojaške spopade, omejevanje gibanja, gospodarsko odvisnost in politične pretrese. Tudi palestinske politične skupine niso delovale enotno: Palestinska oblast, Fatah, Hamas in druge organizacije so se razlikovale po programih, političnih sredstvih ter uporabi nasilja. Zato ni točno govoriti, kakor da imajo vsi prebivalci Gaze eno politično stališče ali kakor da civilno prebivalstvo nosi kolektivno odgovornost za odločitve oboroženih skupin.
Enako je z Izraelci: varnostne skrbi izraelskih državljanov in izkušnja napadov niso izmišljene. Vendar resnična potreba po varnosti še ne pove, katera sredstva so zakonita. Način ravnanja z nasprotnikovimi civilisti ostaja pravno omejen.
Leto 2005: umik vojakov in naseljencev ni konec vseh sporov
Izrael je leta 2005 izvedel enostranski umik stalnih kopenskih sil in naseljencev iz notranjosti Gaze. Izraelsko zunanje ministrstvo navaja, da se je zadnji umik vojske končal 12. septembra 2005, ter takratno odločitev predstavlja kot konec izraelske vojaške uprave nad območjem. Prvotni izraelski načrt je tudi trdil, da po umiku ne bo več podlage za označevanje Gaze kot okupiranega ozemlja. [3][4]
Pomembno pa je vprašanje, ali je umik stalnih enot pomenil tudi konec dejanskega nadzora. Izrael je v različnem obsegu še naprej odločal o dostopu z morja in zraka, velikem delu kopenskih prehodov, gibanju ljudi in blaga ter nekaterih drugih upravnih in gospodarskih funkcijah. Egipt je imel lastno vlogo pri prehodu Rafah; notranje varnostne in civilne funkcije so izvajale palestinske oblasti. Teh različnih ravni ni mogoče preprosto združiti v eno besedo »nadzor«.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je zato tudi po letu 2005 Gazo obravnaval kot okupirano ozemlje. V ospredju njegove razlage je preizkus dejanskega nadzora. Meddržavno sodišče (ICJ) je v svetovalnem mnenju iz julija 2024 pojasnilo, da so obveznosti Izraela po pravu okupacije sorazmerne obsegu nadzora, ki ga je še ohranil. Mnenje iz oktobra 2025 je dodatno izpostavilo, da se je obseg dejanskega nadzora po začetku vojne povečal. [2][5][6]
Ključna razlika: trditev »leta 2005 se je končala stalna izraelska prisotnost v notranjosti Gaze« ni ista trditev kot »po letu 2005 Izrael ni imel nobenih obveznosti do prebivalcev Gaze«.
Od notranjega palestinskega razkola do blokade po letu 2007
Na palestinskih parlamentarnih volitvah leta 2006 je Hamas dosegel pomembno volilno zmago. Naraščajoče nasprotovanje med Hamasom in Fatahom je vodilo v oborožen spopad; leta 2007 je Hamas prevzel notranji nadzor nad Gazo, medtem ko je bila Palestinska oblast povezana s Fatahom osredotočena predvsem na Zahodni breg. To je poglobilo politično in institucionalno razdeljenost palestinskih ozemelj.
Po letu 2007 je Izrael močno zaostril omejitve kopenskega, pomorskega in zračnega dostopa do Gaze. Izraelska utemeljitev je izhajala iz nevarnosti raketnih napadov, tihotapljenja orožja in dejavnosti Hamasa ter drugih oboroženih skupin. Omejitve prehoda Rafah je izvajal tudi Egipt. OCHA opozarja, da so te omejitve prizadele gospodarsko dejavnost, trgovanje, družinske povezave in možnost zdravljenja zunaj Gaze. [7]
Zakonitosti posameznega mejnega pregleda ne moremo presoditi samo iz dejstva, da je bil uveden. Država lahko sprejema varnostne ukrepe in preprečuje tihotapljenje orožja. Toda trajno omejevanje življenjsko potrebnih dobrin, zdravljenja in običajnega civilnega življenja odpira druga vprašanja: ali je ukrep nujen, sorazmeren, usmerjen v dejansko nevarnost in skladen z obveznostjo humanega ravnanja? Ali se kaznuje posameznik zaradi svojega ravnanja ali celotno prebivalstvo zaradi dejanj oboroženih skupin? [5][6]
Iz tega obdobja so izšli ponavljajoči se spopadi, obstreljevanja, izraelske vojaške operacije in gospodarsko nazadovanje Gaze. Za obravnavo vojne leta 2023 je ta predzgodovina nujna, vendar ne upravičuje poznejših kršitev nobene strani.
7. oktober 2023: napadi na izraelske civiliste in ugrabitev talcev
Sedmega oktobra 2023 so Hamas in druge palestinske oborožene skupine izvedli napade iz Gaze na izraelsko ozemlje. Napadli so naselja, hiše, javne prostore, prizorišče glasbenega festivala in vojaške objekte. Ubili so številne civiliste in pripadnike varnostnih sil, ranili druge ter odpeljali talce v Gazo. Rakete so bile izstreljene proti izraelskim naseljenim območjem. OZN-ova neodvisna preiskovalna komisija je dokumentirala namerne napade na civiliste, jemanje talcev in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava. [8]
Izraelski viri in pregled OCHA za 4. november 2026 navajajo več kot 1.200 smrtnih žrtev v Izraelu, večinoma 7. oktobra in neposredno zatem, vključno s tujimi državljani; OCHA posebej navaja 1.162 identificiranih smrtnih žrtev. Te kategorije niso enake; v obsežnih javnih povzetkih se tudi metodologije in datum zaključnega evidentiranja razlikujejo. [9]
Ugrabitev in zadrževanje talcev sta posebej pomembna, ker mednarodno humanitarno pravo jemanje talcev prepoveduje ne glede na vzrok vojne. Vsakega ujetnika je treba obravnavati humano. Napadi na civiliste ne postanejo dovoljeni, če jih storilci utemeljujejo s predhodnim trpljenjem svoje skupnosti. Prav tako se od tega trenutka naprej ne sme sklepati, da so vsi prebivalci Gaze podpirali napade ali da so lahko civilisti zakonita tarča povračilnih ukrepov.
Preiskovalna komisija OZN je obravnavala tudi kompleksna vprašanja posameznih dogodkov ter ravnanja izraelskih sil med napadom, vključno z dogajanjem v kibucu Be’eri. To ne zmanjšuje ugotovljene odgovornosti napadalcev za napade na civiliste, opozarja pa, da mora biti opis vsakega incidenta podprt z dokazi in ne z viralnimi zgodbami. Komisija je uporabljala dokazni prag »razumni razlogi za sklep« in po lastni navedbi ni dobila dostopa do krajev dogodkov v Izraelu. Ta omejitev vpliva na obseg in način preverjanja posameznih očitkov. [8]
Izraelski odgovor: vojaški cilj in njegova pravna meja
Izrael je po 7. oktobru začel obsežno vojaško operacijo v Gazi. Uradno je kot cilje poudarjal rešitev talcev, preprečitev novih napadov ter razgradnjo Hamasovih vojaških zmogljivosti. Izraelska vlada je trdila, da se bori proti Hamasu in ne proti palestinskemu prebivalstvu; poudarjala je tudi obstoj vojaških objektov in predorov v naseljenih območjih ter opozarjanje civilistov pred napadi. To so stališča in trditve izraelske strani, ki jih je treba primerjati s preverjenimi podatki o konkretnih dogodkih. [10]
Vojaški cilj, četudi je sam po sebi lahko zakonit, ne odpravi pravil o načinu vojskovanja. Napade je treba usmeriti v vojaške cilje, predvidljivo civilno škodo presojati v razmerju do konkretne in neposredne pričakovane vojaške prednosti ter sprejeti izvedljive previdnostne ukrepe. Tudi če se borec skriva med civilisti ali se vojaški objekt nahaja ob bolnišnici, drugi strani to ne daje neomejenega dovoljenja za bombardiranje vseh bližnjih civilistov. Hkrati se civilni objekt lahko pod določenimi dejanskimi pogoji spremeni v vojaški cilj; o tem ni mogoče odločati samo iz njegove oznake. [5][6][11]
Od oktobra 2023 so številni izraelski napadi prizadeli stanovanjska območja, šole, poti, infrastrukturo in zdravstveni sistem. Preiskovalna komisija OZN je v poročilu A/HRC/56/CRP.4 o obdobju predvsem do 31. decembra 2023, pri čemer je nekatere poznejše dogodke obravnavala kot del širših vzorcev, na podlagi dokaznega standarda »razumni razlogi za sklep« ugotovila več hudih kršitev, vključno z nedopustnimi prisilnimi premestitvami civilistov. Poročilo je nastalo brez dostopa komisije do Gaze in brez sodelovanja izraelske vlade, kar komisija navaja kot metodološki omejitvi. Njene ugotovitve so resen preiskovalni dokument, vendar same niso kazenske obsodbe posameznih oseb. [11]
Pravna presoja vsakega napada zahteva vsaj vprašanja: kaj je bil cilj; kaj je bilo napadalcu znano v trenutku odločitve; kakšna civilna škoda je bila razumno pričakovana; katere alternative so bile izvedljive; katere informacije so bile pozneje preverjene? Visoko skupno število žrtev in uničenja je pomemben znak obsega škode, ne pa samo po sebi dokončen dokaz o vsakem posamičnem kaznivem dejanju.
Koliko ljudi je umrlo in kaj nam statistika pove — oziroma ne pove?
V pregledu OCHA »Reported impact snapshot« z dne 4. novembra 2026 je navedenih 74.618 prijavljenih palestinskih smrtnih žrtev in 175.920 prijavljenih poškodovanih od 7. oktobra 2023. OCHA izrecno pripisuje te številke ministrstvu za zdravje v Gazi; niso predstavljene kot posamično neodvisno preverjanje vsake žrtve s strani OZN. Ločena kategorija zajema 74.237 umrlih, ki jih je ministrstvo za zdravje v Gazi v svoji evidenci identificiralo do 7. oktobra 2026. Ta status identificiranosti ne pomeni, da je OZN neodvisno preiskal okoliščine smrti vsake osebe. Številki se nanašata na različni časovni in evidenčni stanji. [9]
Razdelitev v evidenci identificiranih umrlih vključuje otroke, ženske, starejše in moške, pri čemer so to demografske, ne vojaške kategorije. Iz kategorije »moški« ni dovoljeno sklepati, da gre za pripadnike oboroženih skupin; za takšno razvrstitev je potrebna neodvisna preverba statusa in okoliščin. Prav tako neposredna evidenca umrlih ne pokaže vseh posrednih posledic bolezni, lakote, prekinjene oskrbe ali poznejših smrti. Njihovo ocenjevanje zahteva drugo metodologijo. [9]
Isti pregled OCHA za izraelsko stran navaja več kot 1.200 prijavljenih smrtnih žrtev v Izraelu, pretežno iz napada 7. oktobra in njegovega neposrednega nadaljevanja, ter 474 prijavljenih smrtnih žrtev izraelskih vojakov v Gazi od začetka kopenske operacije, po izraelskih vojaških podatkih. To so različni populaciji in obdobji; seštevati ju brez razlage bi bilo zavajajoče. [9]
Števila ne morejo nadomestiti imen, zgodb in pravic posameznikov. Lahko pa pokažejo, kako obsežno je bilo nasilje in koliko ljudi je neposredno prizadelo. Vsaka javna številka mora zato nositi vir, datum in opis, koga vključuje.
Življenje med ruševinami: hrana, voda, bolnišnice in razselitev
Uničena ali poškodovana infrastruktura ne pomeni samo izgubljenih stavb. Ko odpovejo vodovod, kanalizacija, elektrika, odvoz odpadkov, zdravstvena oskrba ali dostop do hrane, začnejo civiliste ogrožati tudi posledice, ki jih ne povzroči neposredna eksplozija. Na tak način je treba brati podatke o hrani, zdravstvu in razseljevanju, ne kot abstraktne dodatke vojaški kronologiji.
OCHA je v pregledu z dne 4. novembra 2026 povzel oceno UNOSAT, da je bilo po stanju 16. junija 2026 poškodovanih ali uničenih 82 % vseh struktur v Gazi. V drugem kazalniku je po skupni oceni za stanovanjske enote navedenih 76,6 % poškodovanih ali uničenih stanovanjskih enot, pri čemer je datum osnove drugačen. Ti dve številki ne opisujeta istega nabora objektov in zato nista v protislovju. [9]
Svetovna zdravstvena organizacija je septembra 2026 poročala, da je 19 od 36 bolnišnic delovalo vsaj delno, nobena pa ni delovala v polni zmogljivosti. Pomanjkanje zdravil, goriva, medicinske opreme in možnosti za evakuacijo pacientov pomeni dodatno tveganje za bolnike, novorojenčke in poškodovane. [12]
Z začetkom vojne se je ogromno ljudi večkrat preselilo znotraj Gaze. Ukaz ali opozorilo o evakuaciji ni samodejno dokaz, da je bila pot varna ali da je obstajalo primerno zatočišče. Po mednarodnem humanitarnem pravu so prisilne premestitve praviloma prepovedane; ozko določene začasne evakuacije so pod posebnimi pogoji dopustne zaradi varnosti prebivalstva ali nujnih vojaških razlogov. V vsakem primeru ostajajo obveznosti zaščite, oskrbe ter vrnitve, ko nevarnost mine. [6]
Vojna je neposredno ogrozila tudi dostop do pomoči. Ob tem obstajajo realne varnostne potrebe glede pregledov, vendar je treba ločiti dopustno kontrolo pošiljk od prepovedanega preprečevanja pomoči, ki jo prebivalstvo nujno potrebuje. ICJ je v svetovalnem mnenju 22. oktobra 2025 pojasnilo obveznost zagotavljanja osnovnih življenjskih potrebščin in omogočanja humanitarne pomoči, vključno z delovanjem ustreznih organizacij OZN. Sodišče je poudarilo, da se pravo okupacije in pravila o vodenju sovražnosti lahko uporabljajo hkrati ter da se obseg obveznosti okupacijske sile spreminja z obsegom njenega dejanskega nadzora. Mnenje je opredelilo obveznosti države; ni bilo sojenje o individualni krivdi za vse domnevne vojne zločine. [6]
Premirje 10. oktobra 2025 in njegove omejitve
Po poročilu OCHA je novo premirje začelo veljati 10. oktobra 2025 opoldne. V okviru dogovora je ICRC 13. in 14. oktobra posredoval pri izpustitvah talcev in palestinskih pripornikov ter pri predajah posmrtnih ostankov. Premirje je humanitarnim organizacijam omogočilo ponovno širitev dela operacij in več gibanja ljudi, ne pa samodejne obnove uničenih mest ali trajnega konca vseh spopadov. [13]
Pri poročanju o kasnejših incidentih je zato bistvena razlika med »premirje je veljalo« in »nasilja ni bilo več«. OCHA je v poročilu, objavljenem 6. novembra 2026, navedel, da so v obdobju 27. oktober–2. november 2026 po navedbah ministrstva za zdravje v Gazi poročali o 36 ubitih in 145 poškodovanih Palestincih. Isto poročilo je v času od premirja navajalo 1.593 prijavljenih smrtnih žrtev in 5.748 poškodovanih, pri čemer gre za podatke lokalnega ministrstva, ne za neodvisno potrditev vseh primerov s strani OCHA. [14]
V času po oktobru 2025 ostajajo razprave o nadzoru posameznih območij, dostopu preko prehodov, razdeljevanju pomoči, razoroževanju skupin in političnem upravljanju Gaze. Dogovor lahko zmanjša neposredno nasilje, a trajna varnost zahteva tudi delujoče življenjske razmere, nadzor nad oboroženimi akterji in pravice civilistov.
Poplave novembra 2026: naravni pojav, ki pokaže posledice vojne
Med 6. in 8. novembrom 2026 so Gazo prizadele obilne padavine in močan veter. Padavine same niso bile posledica vojaških operacij. Toda območje z uničenimi odtoki, poškodovanimi hišami, improviziranimi šotori in omejenimi zalogami je bistveno ranljivejše, kot bi bilo ob delujoči infrastrukturi.
OCHA je v poročilu, objavljenem 9. novembra 2026, navedel, da so partnerji do 8. novembra prejeli prošnje za pomoč od več kot 26.000 gospodinjstev s poškodovanimi zavetji ali premoženjem. Šlo je za preliminarne prijave in pozive za pomoč, ki so še potrebovali terenske ocene; niso pomenili dokončnega, neodvisno preverjenega števila vseh poškodovanih bivališč. Ta številka označuje gospodinjstva, ne oseb, in ni enaka številu vseh ljudi, ki so bili izpostavljeni poplavam. [15]
Po istem poročilu je bilo veliko število šotorov in drugega materiala pripravljeno zunaj Gaze, lokalne zaloge pa so bile močno izčrpane. OCHA je kot dejavnike, ki so omejevali odziv, navedel odobritve za vstop blaga in opreme ter financiranje. V izjavi 11. novembra 2026 je vodja OCHA pozval k takojšnjemu vstopu zimskih zalog. Gre za stališče humanitarnega urada, ki ga je treba pripisati viru, ne za samostojno sodno odločitev o zakonitosti vsake posamezne omejitve. [15][16]
Takšne razmere razkrivajo povezavo med vojno in obnovo: resna zaščita civilistov ni samo odsotnost bombardiranja, temveč tudi možnost, da ljudje dobijo varno zavetje, pitno vodo, osnovno medicinsko pomoč in dostop do nujnih potrebščin.
Kaj je ugotovilo sodišče — in česa še ni?
V javnih razpravah se pogosto prepletajo različni pravni postopki. To vodi v dve nasprotni napaki: iz začasnih ukrepov narediti že izrečeno končno obsodbo ali pa njihove pravne posledice odpisati, ker končne sodbe še ni.
ICJ — svetovalno mnenje julija 2024 (zadeva 186). Mnenje o pravnih posledicah izraelskih politik na okupiranem palestinskem ozemlju obravnava status okupacije in obveznosti Izraela. Sodišče je iz svojega časovnega obsega izrecno izključilo odločanje o izraelskih operacijah v Gazi kot odzivu na napad 7. oktobra 2023. Zato ga ni pravilno citirati kot sodbo o vsaki poznejši vojaški operaciji. [2]
ICJ — svetovalno mnenje oktobra 2025 (zadeva 196). Obravnava dolžnosti Izraela v zvezi z delovanjem OZN, mednarodnih organizacij in tretjih držav, zlasti glede zagotavljanja humanitarne pomoči na okupiranem palestinskem ozemlju. Pojasnjuje tudi vlogo UNRWA in obveznosti glede osnovnih življenjskih potrebščin. Ne pomeni kazenske obsodbe. [6]
ICJ — Južna Afrika proti Izraelu (zadeva 192). Gre za spor na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Sodišče je leta 2024 sprejelo več sklepov o začasnih ukrepih. Ti so pravno pomembni, vendar niso končna sodba, da je genocid bil ali ni bil storjen. Sklep z dne 21. maja 2026 je določil nadaljnje roke za pisni vlogi: 22. november 2027 za Južno Afriko in 22. maj 2029 za Izrael. Na dan raziskovalnega preseka končna vsebinska sodba ni bila izdana. Izrael obtožbe genocida zanika; njegovo stališče in procesna obramba ne nadomestita odločitve sodišča. [17]
Preiskovalna komisija OZN — ugotovitve o genocidu (2025 in 2026). Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice je v poročilu A/HRC/60/CRP.3 z dne 16. septembra 2025 na podlagi svojega dokaznega standarda ugotovila, da so izraelske oblasti in varnostne sile v Gazi izvršile in še izvršujejo genocid, ter obrazložila presojo dejanj in posebnega namena. V nadaljnjem poročilu A/81/430 iz oktobra 2026 je ponovila ugotovitev o nadaljevanju genocidnih dejanj. To sta resni ugotovitvi preiskovalnega telesa OZN, ne pa končni vsebinski sodbi ICJ ali kazenski obsodbi posameznikov. Izraelsko zunanje ministrstvo je poročilo iz septembra 2025 odločno zavrnilo, komisiji očitalo pristranskost in zatrjevalo, da so ugotovitve metodološko neutemeljene. Spor o dokazih je pomemben, vendar zavrnitev državne strani sama po sebi ne odpravi ugotovitev preiskovalnega organa. [19][20][21]
ICC — individualna kazenska odgovornost. Mednarodno kazensko sodišče je 21. novembra 2024 izdalo naloga za prijetje Benjamina Netanjahuja in Joava Galanta zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nalog za prijetje pomeni, da sodniki v predkazenski fazi ugotavljajo predpisani prag razlogov za sum; ne pomeni pravnomočne obsodbe. ICC je istega dne izdal tudi nalog za Mohammeda Deifa iz Hamasovega vojaškega krila, vendar je postopek zoper njega 26. februarja 2025 končal po obvestilu o smrti. Teh procesnih stanj ne smemo pomešati. [18]
Pri prihodnjih obtožbah posameznih pripadnikov katere koli strani je treba držati enako razliko med dokumentirano trditvijo, preiskovalno ugotovitvijo, začetkom sodnega postopka in končno sodno odločitvijo.
Ali je mogoče govoriti o pravičnosti brez varnosti — ali o varnosti brez pravic?
Izraelski civilisti imajo pravico živeti brez raketnih napadov, pobojev in ugrabitev. Palestinski civilisti imajo enako pravico, da niso tarče napadov, kolektivnih kazni, samovoljnih premestitev ali življenjskih razmer, ki ne omogočajo preživetja. Varnost ene skupnosti ni pravna izjema od osnovnega varstva druge.
Gaza je postala prostor, kjer se prepletajo zgodovina razselitve, palestinska politična razdrobljenost, raketni napadi, izraelske varnostne odločitve, dolgotrajna blokada, vojna, ponavljajoče se notranje selitve in izguba infrastrukture. Če iz zgodbe odstranimo eno od teh razsežnosti, se lahko zmanjšata tako razumljivost dogodkov kot možnost njihove pravične presoje.
Za trajen prehod iz premirja v mir bodo potrebni zaščita in dostojanstvo vseh civilistov, odgovornost za dokumentirane zločine, preverljivo preprečevanje novih napadov, dostop humanitarne pomoči, odstranjevanje eksplozivnih ostankov vojne, obnova zdravstvene in komunalne infrastrukture ter politični okvir, ki upošteva pravico Palestincev do samoodločbe in pravico Izraelcev do varnosti. Kakšna naj bo natančna institucionalna rešitev, ni mogoče dokazati samo iz zgodovine zadnjih treh let.
Osrednje raziskovalno vprašanje zato ni, ali je treba izbrati, katero civilno prebivalstvo je bolj vredno zaščite. Vprašanje je, ali smo pripravljeni enaka pravila uporabiti tudi takrat, ko je kršitelj politično blizu, žrtev pa daleč. Prav to je merilo, po katerem je mogoče razločevati med zagovarjanjem človekovega dostojanstva in opravičevanjem nasilja.
Viri in nadaljnje branje
- UNRWA, zgodovinski okvir in mandat organizacije: vir Vir
- ICJ, svetovalno mnenje 19. 7. 2024, zadeva 186: vir Vir
- Izraelsko zunanje ministrstvo, kronologija umika leta 2005: vir Vir
- Izraelsko zunanje ministrstvo, načrt umika (2004): vir Vir
- ICRC, obveznosti okupacijske sile in dejanski nadzor nad Gazo: vir Vir
- ICJ, povzetek svetovalnega mnenja z dne 22. 10. 2025, zadeva 196: vir Vir
- OCHA, blokada Gaze, zgodovinski pregled (2016): vir Vir
- Preiskovalna komisija OZN, A/HRC/56/CRP.3, napadi 7. 10. 2023: vir Vir
- OCHA, Reported impact snapshot – Gaza Strip, stanje 4. 11. 2026: vir Vir
- Izraelsko zunanje ministrstvo, uradni odgovori o ciljih operacij, objavljeni na spletišču IDF (15. 12. 2023): vir Vir
- Preiskovalna komisija OZN, A/HRC/56/CRP.4, operacije v Gazi od 7. 10. do 31. 12. 2023: vir Vir
- WHO, javni govor generalnega direktorja, 24. 9. 2026: vir Vir
- OCHA, Humanitarian Situation Update #331, 16. 10. 2025: vir Vir
- OCHA, Humanitarian Situation Report, 5. 11. 2026 (objava 6. 11.): vir Vir
- OCHA, Heavy Rains in the Gaza Strip, 8. 11. 2026 (objava 9. 11.): vir Vir
- OCHA, izjava vodje humanitarnega urada 11. 11. 2026: vir Vir
- ICJ, sklep o nadaljnjih rokih v zadevi Južna Afrika proti Izraelu, 21. 5. 2026: vir Vir
- ICC, uradna stran o Palestini in procesnih postopkih: vir Vir
- Neodvisna preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice, A/HRC/60/CRP.3, pravna analiza genocida (16. 9. 2025): vir Vir
- Neodvisna preiskovalna komisija, poročilo A/81/430 o nadaljnjih kršitvah (oktober 2026): vir Vir
- Izraelsko zunanje ministrstvo, uradni odziv na poročilo komisije OZN (16. 9. 2025): vir Vir