budistično verzno besedilo · zgodnji budizem · pālijski kanon

Dhammapada — izbrani verzi

Reprezentativni izbor 43 verzov Dhammapade, s pālijskim izvirnikom in slovenskim prevodom.

Izvirni jezik
pāli
Prevod
slovenščina
Izdaja
Izbor 43 verzov · pāli + uredniški slovenski prevod THY-REALITY
Referenčni vir
SuttaCentral · Bhikkhu Sujato · odpri vir
Pravice
CC0
Obseg
izbrani odlomki
Vsa primarna besedila Kontekstualni članek English

Izbor 43 verzov, ne celotna Dhammapada (423 verzov). Slovenski prevod: THY-REALITY; pālijsko besedilo: SuttaCentral Bilara.

Izvorna izdaja: SuttaCentral Bilara (204a5c67e0ef).

Pāli izvirnikslovenski prevod
1
Manopubbaṅgamā dhammā,
manoseṭṭhā manomayā;
Manasā ce paduṭṭhena,
bhāsati vā karoti vā;
Tato naṁ dukkhamanveti,
cakkaṁva vahato padaṁ.
1
Um predhodi duševnim stanjem, um jih vodi, iz uma so oblikovana.
Če človek govori ali deluje z nečistim umom, mu trpljenje sledi kakor kolo stopinji vlečne živali.
2
Manopubbaṅgamā dhammā,
manoseṭṭhā manomayā;
Manasā ce pasannena,
bhāsati vā karoti vā;
Tato naṁ sukhamanveti,
chāyāva anapāyinī.
2
Um predhodi duševnim stanjem, um jih vodi, iz uma so oblikovana.
Če človek govori ali deluje s čistim umom, mu sreča sledi kakor senca, ki ga ne zapusti.
3
Akkocchi maṁ avadhi maṁ,
ajini maṁ ahāsi me;
Ye ca taṁ upanayhanti,
veraṁ tesaṁ na sammati.
3
»Žalil me je, udaril me je, premagal me je, oropal me je.«
Pri tistih, ki se oklepajo takih misli, sovraštvo ne preneha.
4
Akkocchi maṁ avadhi maṁ,
ajini maṁ ahāsi me;
Ye ca taṁ nupanayhanti,
veraṁ tesūpasammati.
4
»Žalil me je, udaril me je, premagal me je, oropal me je.«
Pri tistih, ki se takih misli ne oklepajo, sovraštvo preneha.
5
Na hi verena verāni,
sammantīdha kudācanaṁ;
Averena ca sammanti,
esa dhammo sanantano.
5
Sovraštvo se v tem svetu nikoli ne konča s sovraštvom.
Konča se z ne-sovraštvom. To je staro načelo.
21
Appamādo amatapadaṁ,
pamādo maccuno padaṁ;
Appamattā na mīyanti,
ye pamattā yathā matā.
21
Marljivost je pot k Nesmrtnemu; malomarnost je pot k smrti.
Marljivi ne umirajo v tem smislu; malomarni so kakor že mrtvi.
22
Evaṁ visesato ñatvā,
appamādamhi paṇḍitā;
Appamāde pamodanti,
ariyānaṁ gocare ratā.
22
Modri, ki jasno razumejo razliko med marljivostjo in malomarnostjo, se veselijo marljivosti in uživajo v področju plemenitih.
23
Te jhāyino sātatikā,
niccaṁ daḷhaparakkamā;
Phusanti dhīrā nibbānaṁ,
yogakkhemaṁ anuttaraṁ.
23
Tisti, ki vztrajno meditirajo, so stanovitni in se nenehno trudijo, dosežejo nibbāno — najvišjo svobodo od vezi.
33
Phandanaṁ capalaṁ cittaṁ,
dūrakkhaṁ dunnivārayaṁ;
Ujuṁ karoti medhāvī,
usukārova tejanaṁ.
33
Kakor izdelovalec puščic ravna puščico, tako moder človek ravna svoj nemirni in težko obvladljivi um.
34
Vārijova thale khitto,
okamokataubbhato;
Pariphandatidaṁ cittaṁ,
māradheyyaṁ pahātave.
34
Kakor riba, vržena iz vode na suho, trepeta in se premetava, tako se um premetava, ko se skuša izviti iz oblasti Māre.
35
Dunniggahassa lahuno,
yatthakāmanipātino;
Cittassa damatho sādhu,
cittaṁ dantaṁ sukhāvahaṁ.
35
Težko je obvladovati um: hiter je in pristane, kjer želi.
Dobro ga je ukrotiti; ukročen um prinaša srečo.
50
Na paresaṁ vilomāni,
na paresaṁ katākataṁ;
Attanova avekkheyya,
katāni akatāni ca.
50
Naj človek ne išče napak drugih niti tega, kaj so drugi storili ali opustili.
Naj gleda predvsem, kaj je storil in česa ni storil sam.
100
Sahassamapi ce vācā,
anatthapadasaṁhitā;
Ekaṁ atthapadaṁ seyyo,
yaṁ sutvā upasammati.
100
Boljša kot tisoč nesmiselnih besed je ena smiselna beseda, ob kateri človek najde mir.
129
Sabbe tasanti daṇḍassa,
sabbe bhāyanti maccuno;
Attānaṁ upamaṁ katvā,
na haneyya na ghātaye.
129
Vsi trepetajo pred nasiljem; vsi se bojijo smrti.
Ko druge primerjaš s sabo, ne ubijaj in ne povzročaj ubijanja.
130
Sabbe tasanti daṇḍassa,
sabbesaṁ jīvitaṁ piyaṁ;
Attānaṁ upamaṁ katvā,
na haneyya na ghātaye.
130
Vsi trepetajo pred nasiljem; vsem je življenje drago.
Ko druge primerjaš s sabo, ne ubijaj in ne povzročaj ubijanja.
153
Anekajātisaṁsāraṁ,
sandhāvissaṁ anibbisaṁ;
Gahakāraṁ gavesanto,
dukkhā jāti punappunaṁ.
153
Skozi nešteta rojstva sem taval po saṃsāri in zaman iskal graditelja hiše.
Vedno znova biti rojen je dukkha.
154
Gahakāraka diṭṭhosi,
puna gehaṁ na kāhasi;
Sabbā te phāsukā bhaggā,
gahakūṭaṁ visaṅkhataṁ;
Visaṅkhāragataṁ cittaṁ,
taṇhānaṁ khayamajjhagā.
154
Graditelj hiše, zdaj si viden! Te hiše ne boš več zgradil.
Vsi tvoji špirovci so zlomljeni, sleme je porušeno.
Um je dosegel nepogojeno; doseženo je uničenje hrepenenja.
160
Attā hi attano nātho,
ko hi nātho paro siyā;
Attanā hi sudantena,
nāthaṁ labhati dullabhaṁ.
160
Človek je sam svoj zaščitnik; kdo drug bi lahko bil njegov končni zaščitnik?
Kdor je dobro izuril samega sebe, pridobi zatočišče, ki ga je težko doseči.
183
Sabbapāpassa akaraṇaṁ,
kusalassa upasampadā;
Sacittapariyodapanaṁ,
etaṁ buddhāna sāsanaṁ.
183
Ne delati zla, razvijati dobro in očistiti svoj um — to je nauk Bud.
184
Khantī paramaṁ tapo titikkhā,
Nibbānaṁ paramaṁ vadanti buddhā;
Na hi pabbajito parūpaghātī,
Na samaṇo hoti paraṁ viheṭhayanto.
184
Potrpežljiva vzdržljivost je najvišja askeza.
Bude pravijo: nibbāna je najvišja.
Kdor škoduje drugim, ni pravi asket; kdor druge zatira, ni pravi menih.
185
Anūpavādo anūpaghāto,
Pātimokkhe ca saṁvaro;
Mattaññutā ca bhattasmiṁ,
Pantañca sayanāsanaṁ;
Adhicitte ca āyogo,
Etaṁ buddhāna sāsanaṁ.
185
Ne žaliti, ne škodovati, živeti v skladu z disciplino, biti zmeren pri hrani, bivati v samoti in predano razvijati um — to je nauk Bud.
197
Susukhaṁ vata jīvāma,
verinesu averino;
Verinesu manussesu,
viharāma averino.
197
Živimo srečno, brez sovraštva med sovražnimi.
Med ljudmi, ki sovražijo, prebivajmo brez sovraštva.
198
Susukhaṁ vata jīvāma,
āturesu anāturā;
Āturesu manussesu,
viharāma anāturā.
198
Živimo srečno, brez bolezni hrepenenja med tistimi, ki jih ta bolezen muči.
Med njimi prebivajmo brez te bolezni.
199
Susukhaṁ vata jīvāma,
ussukesu anussukā;
Ussukesu manussesu,
viharāma anussukā.
199
Živimo srečno, brez nemira med nemirnimi.
Med ljudmi, ki jih premetava nemir, prebivajmo mirno.
200
Susukhaṁ vata jīvāma,
yesaṁ no natthi kiñcanaṁ;
Pītibhakkhā bhavissāma,
devā ābhassarā yathā.
200
Živimo srečno, brez posedovanja.
Hranili se bomo z zanosom kakor sijoča božanstva.
223
Akkodhena jine kodhaṁ,
asādhuṁ sādhunā jine;
Jine kadariyaṁ dānena,
saccenālikavādinaṁ.
223
Jezo premagaj z ne-jezo, škodljivo z dobrim, skopuha z dajanjem in lažnivca z resnico.
276
Tumhehi kiccamātappaṁ,
akkhātāro tathāgatā;
Paṭipannā pamokkhanti,
jhāyino mārabandhanā.
276
Vi sami morate vložiti napor; Tathāgate samo pokažejo pot.
Tisti, ki vstopijo na pot in meditirajo, se osvobodijo vezi Māre.
277
“Sabbe saṅkhārā aniccā”ti,
yadā paññāya passati;
Atha nibbindati dukkhe,
esa maggo visuddhiyā.
277
Vse pogojene tvorbe so minljive.
Ko človek to vidi z modrostjo, izgubi očaranost nad dukkho. To je pot očiščenja.
278
“Sabbe saṅkhārā dukkhā”ti,
yadā paññāya passati;
Atha nibbindati dukkhe,
esa maggo visuddhiyā.
278
Vse pogojene tvorbe so dukkha.
Ko človek to vidi z modrostjo, izgubi očaranost nad dukkho. To je pot očiščenja.
279
“Sabbe dhammā anattā”ti,
yadā paññāya passati;
Atha nibbindati dukkhe,
esa maggo visuddhiyā.
279
Vsi pojavi so ne-jaz.
Ko človek to vidi z modrostjo, izgubi očaranost nad dukkho. To je pot očiščenja.
354
Sabbadānaṁ dhammadānaṁ jināti,
Sabbarasaṁ dhammaraso jināti;
Sabbaratiṁ dhammarati jināti,
Taṇhakkhayo sabbadukkhaṁ jināti.
354
Dar Dhamme presega vse darove.
Okus Dhamme presega vse okuse.
Radost v Dhammi presega vse radosti.
Uničenje hrepenenja premaga vso dukkho.
368
Mettāvihārī yo bhikkhu,
pasanno buddhasāsane;
Adhigacche padaṁ santaṁ,
saṅkhārūpasamaṁ sukhaṁ.
368
Menih, ki prebiva v dobrohotnosti in zaupa Budovemu nauku, dosega stanje miru — srečo umiritve pogojenih tvorb.
369
Siñca bhikkhu imaṁ nāvaṁ,
sittā te lahumessati;
Chetvā rāgañca dosañca,
tato nibbānamehisi.
369
Menih, izprazni čoln. Ko je prazen, bo hitro plul.
Odsekaj strast in odpor; tako boš dosegel nibbāno.
370
Pañca chinde pañca jahe,
pañca cuttari bhāvaye;
Pañca saṅgātigo bhikkhu,
“oghatiṇṇo”ti vuccati.
370
Odsekaj pet, opusti pet in razvijaj pet naprej.
Menih, ki je presegel pet vezi, je imenovan tisti, ki je prešel poplavo.
371
Jhāya bhikkhu mā pamādo,
Mā te kāmaguṇe ramessu cittaṁ;
Mā lohaguḷaṁ gilī pamatto,
Mā kandi “dukkhamidan”ti dayhamāno.
371
Meditiraj, menih, in ne bodi malomaren.
Naj se tvoj um ne predaja čutnim užitkom.
Ne pogoltni iz malomarnosti vroče železne krogle in potem, ko te žge, ne kliči: »To je trpljenje!«
372
Natthi jhānaṁ apaññassa,
paññā natthi ajhāyato;
Yamhi jhānañca paññā ca,
sa ve nibbānasantike.
372
Brez modrosti ni meditativne zbranosti in brez zbranosti ni modrosti.
Kdor ima oboje, je blizu nibbāni.
373
Suññāgāraṁ paviṭṭhassa,
santacittassa bhikkhuno;
Amānusī rati hoti,
sammā dhammaṁ vipassato.
373
Menihu, ki vstopi v prazno bivališče, umiri um in jasno vidi Dhammo, se pojavi nadčloveška radost.
374
Yato yato sammasati,
khandhānaṁ udayabbayaṁ;
Labhatī pītipāmojjaṁ,
amataṁ taṁ vijānataṁ.
374
Ko vedno znova neposredno zaznava nastajanje in prenehanje agregatov, doseže radost in veselje tistega, ki pozna Nesmrtnost.
375
Tatrāyamādi bhavati,
idha paññassa bhikkhuno;
Indriyagutti santuṭṭhi,
pātimokkhe ca saṁvaro.
375
Za modrega meniha je začetek tu: nadzor čutov, zadovoljstvo in disciplina.
376
Mitte bhajassu kalyāṇe,
suddhājīve atandite;
Paṭisanthāravutyassa,
ācārakusalo siyā;
Tato pāmojjabahulo,
dukkhassantaṁ karissati.
376
Druži se z dobrimi prijatelji, katerih življenje je čisto in dejavno.
Bodi prijazen v ravnanju in popoln v pravilnem vedenju.
Poln veselja boš tako končal dukkho.
393
Na jaṭāhi na gottena,
na jaccā hoti brāhmaṇo;
Yamhi saccañca dhammo ca,
so sucī so ca brāhmaṇo.
393
Človek ne postane pravi brahman zaradi spletenih las, rodu ali rojstva.
V komer sta resnica in Dhamma, ta je čist — njega imenujem brahman.
396
Na cāhaṁ brāhmaṇaṁ brūmi,
yonijaṁ mattisambhavaṁ;
Bhovādi nāma so hoti,
sace hoti sakiñcano;
Akiñcanaṁ anādānaṁ,
tamahaṁ brūmi brāhmaṇaṁ.
396
Nikogar ne imenujem brahmana samo zato, ker je rojen iz brahmanske matere.
Če je še poln navezanosti, je le nekdo, ki govori »gospod«.
Kdor ničesar nima in se ničesar ne oklepa, njega imenujem brahman.
423
Pubbenivāsaṁ yo vedi,
saggāpāyañca passati;
Atho jātikkhayaṁ patto,
abhiññāvosito muni;
Sabbavositavosānaṁ,
tamahaṁ brūmi brāhmaṇaṁ.
423
Kdor pozna svoja pretekla bivanja, vidi nebeška in nesrečna področja, je dosegel konec rojstev in dovršil neposredno spoznanje — tega modreca, ki je dovršil vse, imenujem brahman.

Prevodne opombe

  • manopubbaṅgamā dhammā v 1–2 ne prevajamo kot »um ustvarja vesolje«, ampak kot vodilno oziroma predhodno vlogo uma pri duševnih stanjih, govoru in dejanju.
  • amata v 21 je »Nesmrtno«, tradicionalni izraz za nibbāno, ne biološka nesmrtnost.
  • 153–154 sta tradicionalno povezana z Budovim prebujenjem; sama verza sta prevedena brez dodajanja zgodbe iz komentarja.
  • 277–278: sabbe saṅkhārā — vse pogojene tvorbe.
  • 279: sabbe dhammā — vsi pojavi. Sprememba izraza je namerna in jo ohranjamo.
  • brāhmaṇa v zadnjem poglavju je namensko redefiniran kot duhovni ideal, ne zgolj pripadnik brahmanske družbene skupine.