Kako vem, ali sem pripravljen živeti samostojno?
Morda bi najraje imel svoj ključ, svojo sobo in mir pred vprašanji, kdaj prideš domov. Morda pa bi se rad preselil zaradi šolanja, službe ali zato, ker si pripravljen poskusiti nekaj novega. Na spletu zagledaš prijetno sobo, pogledaš najemnino in pomisliš: »Saj bi šlo.«
Morda bi najraje imel svoj ključ, svojo sobo in mir pred vprašanji, kdaj prideš domov. Morda pa bi se rad preselil zaradi šolanja, službe ali zato, ker si pripravljen poskusiti nekaj novega. Na spletu zagledaš prijetno sobo, pogledaš najemnino in pomisliš: »Saj bi šlo.«
A kaj pomeni šlo? Kdo plača ogrevanje? Kaj boš jedel zadnji teden v mesecu? Kaj narediš, če izgubiš delo, zboliš ali se s sostanovalcem ne moreta dogovoriti?
Na samostojno življenje si pripravljen toliko, kolikor znaš svoje želje povezati z resničnimi možnostmi in obveznostmi. Ni treba, da znaš vse ali da nikoli ne potrebuješ pomoči. Potrebuješ pa izvedljiv načrt za denar, bivanje, vsakdanja opravila in ljudi, na katere se lahko obrneš. Polnoletnost sama po sebi tega načrta ne prinese.
Soba je poceni. Kaj pa življenje v njej?
Naslednji prizor je izmišljen. Ne opisuje resnične osebe ali dejanskih cen najemnin.
Sedemnajstletna Neža od prijateljice dobi oglas za sobo. Fotografije so lepe, najemnina pa se ji zdi dosegljiva. »Če dobim še nekaj ur dela, bi lahko šla na svoje,« navdušeno reče skrbnici.
»Pa veš, kaj je vključeno v ceno?« jo ta vpraša. »Ogrevanje? Elektrika? In kaj boš naredila, če en mesec dela ne bo?«
Neža sprva zamahne z roko. Potem skupaj pregledata oglas in na papir napišeta stroške. Poleg najemnine se pojavijo hrana, prevoz do šole, telefon, osnovne potrebščine in morda še varščina. Denar za prvi mesec mora imeti že pred selitvijo. Zaslužek iz občasnega dela pa ni vsak mesec enak.
Neža zato ne opusti želje po samostojnosti. Spremeni načrt. Pozanima se za drugo sobo, možnosti bivanja med šolanjem in način, kako bi ustvarila prihranke. Še vedno bi rada odšla. Zdaj pa bolje ve, kaj mora preveriti.
Če ugotoviš, da si nekaj spregledal, nisi izgubil. Pravkar si preprečil, da bi se zmotil pri pomembni odločitvi.
Koliko denarja potrebuješ v resnici?
Ne začni pri vprašanju, koliko bi morda lahko zaslužil. Začni pri denarju, na katerega lahko razumno računaš. Je to redno plačilo, štipendija, dogovorjena podpora ali občasno delo? Pri vsaki možnosti preveri pogoje in zanesljivost.
Potem na eno stran zapiši stroške izbrane sobe ali stanovanja. Najemnina je samo prvi. Prištej hrano, elektriko, ogrevanje, vodo, internet oziroma telefon, prevoz in osnovno higieno. Ne pozabi na stvari, ki jih ne plačuješ vsak mesec: zdravila, oblačila, šolske potrebščine ali popravilo kolesa. Za začetek bivanja boš morda potreboval še varščino, opremo in denar za selitev.
Za vse ne obstaja enak »pravi« znesek prihrankov. Stroški so različni glede na kraj, pogodbo in tvoje potrebe. Koristneje je, da preveriš konkretno ponudbo in vsaj en mesec spremljaš svojo porabo.
Zastavi si še eno vprašanje: »Kaj storim, če prihodnji mesec dobim manj denarja?« Če lahko zmanjšaš nenujne izdatke ali uporabiš razumno rezervo, imaš več manevrskega prostora. Če bi moral zato preskočiti obrok ali ne plačati nujnih računov, načrt še ni dovolj trden. Dolga ne jemlji kot samoumevnega načina plačevanja običajnih življenjskih stroškov.
Nekatere možnosti so tudi vmesne: soba s sostanovalci, nastanitev med šolanjem, daljše varčevanje ali več odgovornosti doma, če je tam varno. Ne presojaj možnosti samo po tem, kako svobodno se sliši, ampak tudi po tem, kako boš v njej dejansko živel.
Kaj moraš vedeti, preden podpišeš?
Lepa fotografija ni pogodba. Preden plačaš ali podpišeš, preveri, kdo stanovanje oddaja, kaj točno najemaš, kakšna je najemnina, kateri stroški pridejo poleg nje, koliko časa lahko ostaneš in kdaj oziroma kako se najem konča. Če je mogoče, si prostore oglej in vprašaj, kaj se zgodi ob okvari ali drugih težavah.
Za stanovanjski najem v Sloveniji velja pisna najemna pogodba. V njej morajo biti jasno določene obveznosti obeh strani, vključno s plačevanjem in uporabo stanovanja. Če nekdo zahteva denar takoj, pogodbo pa obljublja »pozneje«, ne hiti. Prav tako ni nič sramotnega, če prosiš za čas, da ti nekdo razloži nerazumljivo določilo.
Kaj pa, če še nisi polnoleten? V Sloveniji lahko mladostnik od dopolnjenega 15. leta sam sklepa določene pravne posle. Toda za posle, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, je potrebno dovoljenje staršev. To določa 146. člen Družinskega zakonika. Zato ne predpostavljaj, da lahko kot petnajst- ali sedemnajstletnik brez preverjanja veljavno skleneš vsak najem. Pred pomembnim podpisom pridobi ustrezno pravno pojasnilo in preveri, čigavo soglasje je potrebno. Če te doma kdo ogroža, ne išči nujno pomoči pri tej osebi, temveč pri varni odrasli osebi ali pristojni službi.
Pri osemnajstih se tvoja pravna sposobnost praviloma razširi. Toda možnost podpisati pogodbo ni isto kot možnost pogodbo izpolnjevati.
Kako je videti čisto navaden torek?
V svoji sobi si lahko sam določiš, kdaj greš spat. Nihče pa namesto tebe ne poskrbi, da bo zjutraj čista majica, v hladilniku zajtrk in račun plačan do roka.
Preden se preseliš, preveri, kako se znajdeš pri povsem običajnih opravilih. Znaš pripraviti nekaj preprostih obrokov, varno ravnati s hrano, oprati oblačila, očistiti kopalnico in razporediti čas med šolo, delo in počitek? Veš, kje so tvoji dokumenti, kako se naročiš k zdravniku in koga vprašati, če dobiš račun, ki ga ne razumeš?
Ni treba, da si pri vsem odličen. Veliko se lahko naučiš doma, če so odnosi varni. Starši, stari starši ali drugi izkušeni ljudje ti lahko pokažejo, kako z malo sestavinami pripraviš obrok, kako se izogneš zapravljanju hrane in kdaj je bolje poklicati strokovnjaka kot sam popravljati nevarno napravo. Ni treba, da živiš enako kot oni, da bi se iz njihovih izkušenj česa naučil.
Poskusi en običajen teden. Prevzemi dogovorjen del nakupov, obrokov, pranja in načrtovanja časa. Zapisuj stroške, ki jih pri tem opaziš. Če zaradi zdravja, invalidnosti ali drugih okoliščin potrebuješ pomoč, jo vključi v načrt; vaja ni tekmovanje v tem, kdo vse zmore sam.
Ob koncu tedna se vprašaj: »Kaj mi je uspelo? Kaj sem pozabil? Katero navado moram še osvojiti?« Tako dobiš koristnejši odgovor kot s stavkom: »Od zdaj naprej ne potrebujem nikogar.«
Prijatelj je lahko dober sostanovalec — dogovori pa so še vedno potrebni
Tudi ta prizor je izmišljen.
Dvajsetletni Tim se preseli k znancu. Sprva uživa v družbi in deljenih stroških. Kmalu pa opazi, da sostanovalec zamuja s plačilom, v stanovanju pogosto prespijo obiskovalci, kuhinjo pa večinoma pospravlja Tim.
Najprej je tiho, ker noče pokvariti prijateljstva. Toda računi in umazana posoda ne izginejo. Pogleda najemno pogodbo in preveri, za kaj je odgovoren najemodajalcu. Nato predlaga pogovor: »Rad bi, da določiva, koliko in kdaj vsak plača, kako pospravljava in kaj velja za goste.«
Sostanovalec se morda strinja. Morda pa odkrijeta, da potrebujeta drugačno ureditev ali da ne moreta več bivati skupaj. Tim ne more odločati namesto drugega. Lahko pa jasno pove, kaj potrebuje, se drži svojih obveznosti in razmisli o naslednjem koraku. Če bi ga kdo ogrožal ali mu grozil, neposredno pogajanje ne bi bilo obvezno; najprej bi moral poskrbeti za varnost.
Tudi na svojem se boš srečeval z mejami drugih ljudi. Samostojnost ni odsotnost dogovorov, temveč sposobnost, da jih sklepaš in pošteno izpolnjuješ.
Koga pokličeš, ko gre kaj narobe?
Morda znaš kuhati in redno plačevati stroške. Toda kaj narediš, če zboliš, izgubiš dokumente ali potrebuješ pomoč pri pogodbi?
Še pred selitvijo razmisli, koga lahko varno pokličeš. To so lahko starši ali sorodniki, če jim zaupaš, lahko pa tudi prijatelj, mentor, šolska oziroma študentska svetovalna služba ali strokovnjak. Ni treba, da vse težave rešuješ sam. Pomembno je, da ne čakaš, dokler majhna težava ne postane velika.
Uredi tudi manj zanimive stvari. Če se preseliš v Sloveniji, preveri, ali prijavljaš stalno ali začasno prebivališče in kdo mora prijavo urediti. Novo stalno prebivališče je praviloma treba prijaviti v osmih dneh od naselitve; za začasno prebivališče in za mladoletne veljajo posebna pravila. Preveri še zdravstveno zavarovanje in dostop do zdravstvenih storitev.
Če se še šolaš, ne predpostavljaj, da s polnoletnostjo vse pravice samodejno izginejo — ali da trajajo brez pogojev. Preživljanje staršev po 18. letu je po slovenski zakonodaji vezano na določene pogoje šolanja in druge okoliščine ter lahko traja najdlje do dopolnjenega 26. leta. Zdravstveno zavarovanje kot družinski član ima drugačne pogoje, ki jih preveri pri ZZZS. Če se spremeni tvoj status šolanja ali zaposlitve, podatke preveri znova. Obstaja tudi možnost subvencije najemnine, vendar samo ob izpolnjenih pogojih; o konkretni upravičenosti se pozanimaj pri pristojnem centru za socialno delo.
Na nobeno od teh pravic ne računaj kot na zagotovljen denar, dokler ne ugotoviš, kaj velja prav zate.
Moraš oditi od doma, da odrasteš?
Ne. Nekdo je za selitev pripravljen prej, drugemu je pametneje najprej dokončati šolanje, prihraniti ali pridobiti praktične spretnosti. Tudi če živiš doma, lahko prevzameš več odgovornosti, sodeluješ pri stroških in se dogovarjaš o zasebnosti. Če je dom varen, ni nič narobe, če se pripravljaš postopoma.
In če potrebuješ pomoč zaradi bolezni ali invalidnosti? Tudi to ne zmanjšuje tvoje vrednosti. Bistveno je, da znaš svoje potrebe upoštevati, poiskati primerno podporo in sprejemati odločitve, ki so zate izvedljive.
Obstaja pa pomembna izjema. Če doma doživljaš nasilje, grožnje ali zlorabo, ti ni treba najprej dokazati, da si finančno in gospodinjsko pripravljen na življenje na svojem. Takrat je prva naloga varna pomoč, ne popoln načrt selitve. Obrni se na varno odraslo osebo, šolsko svetovalno službo, center za socialno delo ali policijo. Ob neposredni nevarnosti lahko v Sloveniji pokličeš 113 (policija) oziroma 112 (nujna pomoč), če je klic varen. Ne tvegaj nevarnega soočenja ali bega kot domnevno edine rešitve. Temu je posebej namenjen članek »Kaj storim, če doma ni varno?«.
Kako lahko začneš že danes?
Vzemi list papirja ali odpri prazno beležko. Izberi eno resnično možnost bivanja in napiši, koliko bi te dejansko stala, skupaj z začetnimi stroški. Poleg postavi prihodke, na katere lahko računaš. Ne ugibaj v svojo korist.
Nato se dogovori za teden samostojnejšega vsakdana: obroki, nakupi, opravila, čas in pregled porabe. Opazuj, kaj že obvladaš in kje potrebuješ več vaje ali pomoči.
Pred vsakim podpisom pa se prepričaj, da razumeš pogodbo in svoj pravni položaj. Pogovori se z ljudmi, ki ti lahko pošteno svetujejo. Če načrt še ni izvedljiv, razišči varnejšo ali cenejšo možnost oziroma čas za pripravo.
Moj nasvet: na svoje se preseli, ko imaš dovolj realen načrt, da lahko prevzameš običajne obveznosti in veš, kako poiskati pomoč pri nepričakovanih težavah. Če ga še nimaš in je doma varno, ga začni graditi. Če doma ni varno, poišči zaščito ne glede na to, koliko že znaš ali zaslužiš.
Svoj ključ je prijetno držati v roki. Še pomembneje pa je, da veš, kaj boš naredil, ko z njim odkleneš vrata in se začne povsem običajen dan.
Viri in nadaljnje branje
- GOV.SI, Finančno opismenjevanje, vir.
- Banka Slovenije, Bodi FIN / finančno izobraževanje mladih, vir.
- GOV.SI, Stanovanjska politika, vir.
- Prostorski informacijski sistem, Najemna razmerja, vir.
- PISRS, Družinski zakonik, 146. člen, vir.
- GOV.SI, Prebivališče, in eUprava, Prijava stalnega prebivališča, vir, vir. V16.
- GOV.SI, Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine, vir.
- ZZZS, Družinski člani, vir.
- eUprava, Subvencija najemnine, vir.
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Adolescent health in Mental health of adolescents, vir, vir
- GOV.SI, Pomoč žrtvi v primeru nasilja in Klici v sili, vir, vir