SerijaUmetnost življenja Del 35 / 62

Kako vem, ali je nekdo primeren partner zame?

Kako presoditi, ali je nekdo primeren partner? Poleg privlačnosti pretehtaj značaj, spoštovanje, zaupanje in skupna pričakovanja.

Na skupnem druženju se ves večer odlično razumeta. Zna te nasmejati, zapomni si, kaj rad počneš, in z njim ti nikoli ne zmanjka tem za pogovor. Ko pa nekdo iz družbe pove nekaj nerodnega, se mu posmehne tako, da vsi drugi obmolknejo. Naslednji dan je do tebe spet zelo prijazen. Zdaj ne veš: je šlo samo za slabo šalo ali si opazil nekaj, česar ne bi smel prezreti?

Primeren partner ni nujno človek, s katerim se strinjaš o vsem, niti človek brez napak. Pomembneje je, kako ravna s teboj in z drugimi, ali zna priznati in popraviti napako ter ali si lahko ob njem to, kar si. Potem pride še drugo vprašanje: ali si od odnosa želita dovolj podobne stvari? Nekdo je lahko dober človek, pa vendar ni prava izbira za skupno zvezo s teboj.

Lepo je, da se ujameta. Toda v čem?

Skupen smisel za humor je lahko krasen začetek. Prav tako podobna glasba, šport ali občutek, da pogovor teče sam od sebe. Privlačnost ni nepomembna in ni je treba opravičevati. A če bi izbiral prijatelja samo po tem, da oba navijata za isto moštvo, bi hitro ugotovil, da o njem veš premalo. Pri človeku, s katerim želiš zgraditi še tesnejši odnos, je vredno pogledati nekoliko globlje.

Na primer: se drži dogovorov? Kako govori o ljudeh, ko jih ni zraven? Ali zna poslušati tudi takrat, ko tema ni njegova najljubša? Ali upošteva tvoj »ne«, ne da bi ga moral večkrat ponoviti? In ali ti znaš njemu ponuditi enako spoštovanje?

Odgovorov ne boš dobil iz enega zmenka ali s skrivnim preverjanjem telefona. Marsikaj postane jasno med čisto običajnimi dogodki: ko skupaj pripravljata prireditev, zamudita avtobus, se ne strinjata o načrtu ali eden od vaju potrebuje pomoč. Pri tem ne opazuješ, ali je človek popoln, ampak kakšno ravnanje se ponavlja.

Tudi prijaznost do tebe ni edino merilo. Če je nekdo do tebe očarljiv, do natakarja, mlajšega otroka ali manj priljubljenega sošolca pa prezirljiv, je smiselno, da to vzameš resno. Ni treba, da iz enega prizora dokončno presodiš njegov značaj. Prav tako pa ni treba zamižati, ker ti je všeč.

Kaj se zgodi po napaki?

Izmišljeni primer: Manca in Žiga se spoznata pri pripravah na krajevno glasbeno prireditev. Žiga je zabaven in vedno pripravljen pomagati. Na vaji pa se ponorčuje iz mlajšega fanta, ki zgreši vstop v pesem. Manca pozneje reče: »Mislim, da si ga prizadel.«

»Saj je bila samo šala,« odvrne Žiga. Manca vztraja pri tem, kar je videla, ne da bi ga žalila. Naslednji dan Žiga fantu pove, da je pretiraval, in se mu opraviči. Na prihodnjih vajah je do njega bolj obziren.

Manca zaradi tega še ne more vedeti, ali bo Žiga dober partner. Lahko pa opazi nekaj pomembnega: ob neprijetni pripombi ni za vedno zaprl pogovora, svoje ravnanje pa je tudi spremenil. Če bi se zmerjanje nadaljevalo, opravičilo pa bi se po vsaki vaji ponovilo kot prazna fraza, bi bil sklep drugačen.

Vsi kdaj rečemo kaj neumnega, zamudimo ali slabo presodimo položaj. Zato pri običajnih napakah ni najbolj pošteno iskati človeka, ki nikoli ne razočara. Vprašaj se raje, ali zna prevzeti odgovornost, popraviti, kar je mogoče, in se iz dogodka kaj naučiti. Enako merilo velja zate. Od drugega ne moreš pričakovati iskrenosti, če sam napake vedno prikriješ ali zvališ nanj.

To pa ne pomeni, da moraš potrpežljivo čakati na ponavljanje nevarnega ravnanja. Grožnje, nasilje in prisila niso »navadne napake«, za katere bi moral najprej zbrati več dokazov. Takrat je pomembnejša varnost kot presojanje, ali se bo človek popravil.

Kaj je pomembno tebi?

Pri izbiri partnerja se pogosto osredotočimo na drugega: kakšen je, kaj počne, ali smo mu všeč. Manj pogosto pa razmislimo, kaj sami sploh potrebujemo za dober odnos.

Morda si rad veliko v družbi, vendar potrebuješ tudi mir in čas zase. Morda ti veliko pomeni, da se človek drži besede. Ali pa so zate pomembni družina, vera, glasba, šport oziroma delo, ki ga ne želiš opustiti. Ni treba, da ima bodoči partner povsem enake navade. Koristno pa je, da razume, zakaj ti te stvari toliko pomenijo.

Poskusi razlikovati med tem, kar je prijeten dodatek, in tem, brez česar bi odnos dolgoročno težko deloval. Če nekdo ne mara iste glasbe, to navadno ni velika ovira. Če ne spoštuje tvojih meja, se norčuje iz tvojih prepričanj ali pričakuje, da se odpoveš prijateljem, je to nekaj povsem drugega.

Tudi sam ne smeš zahtevati, da se drugi človek odpove vsemu svojemu, da bi ti dokazal naklonjenost. V dobri zvezi oba kdaj prilagodita načrte, vendar se nobenemu ni treba odreči lastnemu dostojanstvu ali pomembnim delom svojega življenja. Kompromis pomeni, da nekaj prispevata oba; ne da se eden vedno zmanjšuje, drugi pa vedno dobi svoje.

Ko sta oba v redu, vendar si ne želita istega

Še en izmišljen primer: Teja se z Oskarjem rada druži. Oskar je pozoren in ji ne laže. Teja ima ob popoldnevih glasbene vaje, ob koncih tedna pa pomaga doma. Oskar si želi zveze, v kateri bi bila skupaj skoraj vsak prosti dan in si ves čas pisala. Teji je všeč, vendar ji takšna bližina ne ustreza.

Najprej poskusita z dogovorom. En večer v tednu namenita samo sebi, druge dni ohranita svoje dejavnosti. Oskar se kljub temu pogosto počuti zapostavljenega. Teja pa opaža, da v odnos vstopa s slabo vestjo vsakič, ko ima druge načrte. Nihče ne grozi in nihče ni zloben. Kljub temu oba postajata nezadovoljna.

»Mislim, da si od zveze želiva različne stvari,« mu končno pove Teja. Oskarju ni prijetno, a jo posluša. Morda bosta ostala prijatelja, morda bosta potrebovala nekaj razdalje. To ne pomeni, da je eden od njiju slab človek. Pomeni, da sta dovolj poštena, da opazita razliko, ki je trenutno ne znata premostiti.

Včasih se razlike dobro dopolnjujejo: eden je bolj zgovoren, drugi mirnejši; eden uživa v hribih, drugi v knjigah. Včasih pa se dotikajo pričakovanj, pri katerih se stalno ranita. Ne obstaja seznam hobijev, značajev ali prepričanj, po katerem bi lahko zanesljivo izračunal, ali sta primeren par. Pomembno je, kako razlike vplivajo na vajino vsakdanje življenje in ali jih lahko oba svobodno sprejmeta.

To velja tudi za družinske običaje in verska ali druga osebna prepričanja. Razlika sama po sebi ne pove, da je kdo manj vreden. Lahko pa postane pomembna, če si zaradi nje povsem drugače predstavljata skupni čas, praznike, način življenja ali prihodnost. O takih stvareh je bolje govoriti dovolj zgodaj, kot pa potiho računati, da si bo drugi nekega dne zagotovo premislil.

Ljubezen ne pomeni, da moraš človeka popraviti

»Ko bova skupaj, bo nehal lagati.« »Če mu bom dovolj pomagala, ne bo več tako jezljiv.« Takšna upanja so razumljiva, posebej kadar vidiš tudi človekove dobre strani. Toda odnos ni delavnica, v kateri iz nekoga po svojih željah izdelaš novega človeka.

Ljudje se lahko učimo, dozorevamo in spreminjamo. Kadar kdo prizna napako in vztrajno dela drugače, je to vredno opaziti. A odločitev o zvezi je modreje opreti na človeka, ki je pred teboj danes, ne na človeka, ki bo morda nastal čez dve leti. Če te nekaj bistvenega že zdaj pogosto boli, ti ni treba obljubiti, da boš vztrajal, dokler ne bo drugače.

Enako pomembno je, da te drugi ne sprejema samo pod pogojem, da spremeniš svoj videz, prijatelje ali prepričanja. Nasvet, ki ti pomaga rasti, je eno; stalno popravljanje tvoje osebnosti in poniževanje pa nekaj drugega. Vprašaj se, ali vama je sploh všeč resnični človek pred vama ali predvsem predstava o tem, kakšen bi moral postati.

Kaj pa opazijo prijatelji in domači?

Ko si nad nekom navdušen, se lahko prijateljevo opozorilo sliši kot nepotrebno vmešavanje. Toda ni vsako opozorilo enako. »Njegova pričeska mi ni všeč« je mnenje o okusu. »Opazila sem, da se ti vsakič posmehuje pred drugimi« pa opisuje ravnanje, ki ga je vredno preveriti.

Starši in stari starši ti morda pripovedujejo, kaj so sami pri spoznavanju ljudi spregledali ali kaj jih je v dolgem odnosu zares povezovalo. Vredno jim je prisluhniti, tudi če se ne strinjaš z vsako njihovo ugotovitvijo. Namesto prepira o tem, kdo ima prav, vprašaj: »Kaj točno te skrbi? Kaj si videl? Zakaj se ti zdi pomembno?« Tako lahko ločiš koristno izkušnjo od osebnega okusa ali predsodka.

Vendar odločitve ni treba prepustiti ljudem okoli sebe. Nekoga ni pošteno zavrniti zgolj zaradi videza, porekla ali družinske navade. In tudi priljubljenost med prijatelji ni dokaz, da je dober partner. Bolj smiselno je, da opozorila primerjaš s konkretnimi dejanji, ki si jih opazil sam, ter se v varnih okoliščinah o svojih pomislekih pogovoriš z osebo, ki jo spoznavaš.

Če doma ni varno govoriti ali bi pogovor prinesel grožnje oziroma nasilje, ne vztrajaj pri soočenju. Poišči drugo zaupanja vredno odraslo osebo.

Kdaj ni več vprašanje, ali se ujemata?

Običajno nesoglasje je lahko neprijetno, vendar imata oba možnost povedati svoje mnenje. Nekaj povsem drugega je, če se bojiš partnerjevega odziva, če ti brez dovoljenja pregleduje telefon, prepoveduje stike z bližnjimi, te ponižuje, ti grozi ali te sili v telesno bližino. Takrat ne gre zgolj za različna značaja, temveč za škodljivo ravnanje, ki lahko pomeni zlorabo.

Takšnega vedenja ni treba opravičevati kot veliko ljubezen ali ga sprejeti kot nekaj, kar moraš potrpežljivo popraviti. Tudi en resen dogodek je lahko dovolj, da poiščeš pomoč. Za nasilje in prisilo je odgovoren tisti, ki ju izvaja, ne človek, ki to doživlja.

Če se počutiš ogroženo, se ni treba sam pogajati z nevarno osebo. Povej nekomu, ki mu zaupaš in ti lahko pomaga najti varen naslednji korak. V Sloveniji je otrokom in mladostnikom na voljo brezplačni TOM telefon 116 111, vsak dan med 12. in 20. uro. Ob neposredni nevarnosti pokliči 112, za pomoč policije pa 113.

Kako se torej odločiti?

Če ti je nekdo všeč, mu daj priložnost, da ga spoznaš v resničnem življenju, ne samo ob najlepših srečanjih. Poglej, kako ravna, ko mora počakati, sprejeti drugačno mnenje ali popraviti napako. Bodita iskrena o tem, kaj vama je pomembno in kakšen odnos si želita. Ne pripravljaj skrivnih preizkušenj in ne sklepaj iz enega nerodnega trenutka.

Kadar se spoštujeta, znata reševati nesoglasja in imata dovolj skupnih pričakovanj, imata dober razlog, da se še naprej spoznavata in odnos razvijata. Če se pri nečem bistvenem ne ujemata, to lahko priznata brez obtoževanja. Če se nespoštovanje ponavlja, ga ne odpiši zaradi lepih obljub. Kjer se pojavita strah ali prisila, pa ima prednost tvoja varnost.

Človeka ne izbereš samo zato, ker ti polepša najlepše dneve. Pomembno je tudi, ali si lahko ob njem pošten, spoštovan in svoboden takrat, ko ni vse po tvoje — in ali znaš ti njemu ponuditi enako.


Viri in nadaljnje branje