Ali naj objavim to fotografijo ali zasebno sporočilo?
Preden objaviš fotografijo ali zasebno sporočilo, pomisli na privolitev, zaupanje, zasebnost in posledice deljenja.
Po sobotnem druženju imaš v telefonu fotografijo, ki te spravi v smeh. Prijatelju se je iz rok polila pijača, njegov presenečeni obraz pa je ravno v pravem trenutku ujel fotoaparat. Nekdo v skupini napiše: »Daj, pošlji še drugim!« Fotografijo bi lahko objavil v nekaj sekundah. Na njej je vendar prijatelj, ne neznanec. In tudi njemu se je takrat zdelo smešno.
Toda ali se bo smejal tudi jutri, ko jo bodo gledali ljudje, ki jih ni bilo zraven? Ta prizor je izmišljen, dilema pa je povsem vsakdanja.
Podobno je z zasebnim sporočilom. Po prepiru ti nekdo napiše nekaj neprijetnega, prijatelji pa želijo posnetek zaslona: »Pokaži, kaj je res rekel!« Sporočilo je na tvojem telefonu. Ali to pomeni, da ga lahko pokažeš vsem?
Svetujem ti, da pred objavo ali posredovanjem prepoznavne fotografije oziroma zasebnih besed drugega človeka praviloma vprašaš za dovoljenje in poveš, komu bi jih pokazal. Če se ne strinja ali nisi prepričan, objavo raje odloži. Še posebno zadrži vsebino, s katero bi ga spravil v zadrego ali ga ponižal. To pa ne pomeni, da moraš molčati ob grožnjah, izsiljevanju ali nasilju: takrat imaš pravico poiskati varno pomoč in ustrezne informacije zaupno pokazati človeku, ki ti lahko pomaga.
Trenutek, ki je bil prijeten, lahko v drugem krogu zaboli
Fotografije niso sovražnik zasebnosti. Spominjajo nas na izlete, praznovanja, koncerte in prijatelje. Lepo je, ko ti nekdo pošlje skupno fotografijo, na kateri se vsi prepoznate in ste veseli, da je nastala. Tudi šale sodijo v prijateljstvo.
Težava se začne, ko se spremeni občinstvo. Na druženju je prijatelj morda sam povedal, kako nerodno mu je zdrsnila skodelica, in se skupaj z drugimi smejal. To še ne pomeni, da želi biti zaradi istega dogodka tarča posmeha v razredni skupini. Šala, ki sta jo razumela dva, lahko med petdesetimi ljudmi postane pripoved o tem, »kakšen nerodnež« je nekdo. Posnetek pri tem pokaže le delček človeka, ne vsega, kar se je v resnici zgodilo.
Ne presojaj samo po tem, ali se tebi zdi fotografija nedolžna. Vprašaj se, kakšen položaj bo ustvarila drugemu. Še posebej previden bodi s podobami, ki razkrivajo bolezen, stisko, domači naslov, kraj, kjer se nekdo pogosto zadržuje, ali kakšen drug občutljiv del njegovega življenja. Tudi na videz običajna fotografija lahko skupaj z opisom razkrije več, kot se zdi na prvi pogled.
In ne pozabi: včasih je lepše fotografijo poslati samo človeku, ki je na njej. Tako mu podariš spomin, ne da bi sam izbral njegovo občinstvo.
»Saj je samo v naši skupini« ni isto kot »ostalo bo med nami«
Med javno objavo in sporočilom petim znanim prijateljem je resnična razlika. Zaprta skupina običajno omeji, kdo vsebino najprej vidi. Ne more pa zagotoviti, da je nihče ne bo shranil, pokazal naprej ali posnel z drugim telefonom. Morda bodo vsi obzirni. Morda pa bo nekdo fotografijo posredoval še v drugo skupino. Ko jo enkrat pošlješ, nad nadaljnjim širjenjem nimaš več popolnega nadzora.
Pomembno pa ni samo število ljudi. Če nekdo zaupa prijatelju, da ima doma težave, lahko že razkritje eni sami napačni osebi močno poseže v njegovo zasebnost. Po drugi strani je lahko deljenje dogovorjene skupinske fotografije v ožjem krogu povsem prijetno in primerno.
Zato pri presoji poglej tri stvari skupaj: kaj želiš pokazati, komu in zakaj. Ali želiš deliti skupen spomin? Nekoga povabiti k veselju? Ali pa pridobiti pozornost na račun osebe, ki o tem sploh ne ve?
Ali dovoljenje za fotografijo velja tudi za objavo?
Ne samodejno. Prijatelj lahko privoli, da ga fotografiraš, ne želi pa slike na javnem profilu. Lahko se strinja s pošiljanjem dvema prijateljema, ne pa celemu razredu. Morda želi prej videti, katero fotografijo si izbral.
Zato je dobro vprašanje natančno: »Ali lahko to fotografijo pošljem naši skupini?« ali »Bi ti bilo v redu, če jo objavim na svojem profilu?« Če odgovori, da raje ne, to spoštuj. Ne spravljaj ga v položaj, ko mora svojo odločitev pred vsemi zagovarjati. Lahko izbereš drugo fotografijo, vprašaš, ali mu ustreza izrez brez njega, ali pa sliko obdržiš zase. Pri izrezovanju se spomni, da lahko človeka izdajo tudi kraj, obleka ali pripis.
Posebno previden bodi, kadar vsi pred skupino navdušeno prikimavajo, nekdo pa je videti negotov. Pristanek pod pritiskom ni zanesljiv znak, da je drugemu zares prijetno.
Kaj pa fotografija občinstva na koncertu ali skupni nastop? Okoliščine so lahko drugačne od bližnjega posnetka posameznika, ki mu je nerodno. Ni pravilno trditi, da je vsaka objava brez pisnega soglasja že nezakonita. Zakonska pravila so odvisna od okoliščin, namena in vrste objave. Toda kadar je drug človek jasno prepoznaven in v središču tvoje objave, je vprašati ga navadno najpreprostejša pot do poštenega dogovora.
Sporočilo je prišlo tebi, ne vsem tvojim prijateljem
Lahko imaš v telefonu sporočilo, ki ti ga je nekdo prostovoljno poslal. A njegove besede so bile morda namenjene samo tebi. Lahko ti je priznal, da ga je česa strah, da se je sprl s starši, ali pa se ti je opravičil. Če sporočilo razpošlješ, mu odvzameš možnost, da sam odloča, komu bo to zaupal.
Izmišljen primer: Nika in Luka se spreta. Nika v dolgem sporočilu napiše tudi nekaj krivičnega o Luki. Hkrati mu zaupa, da se doma že več tednov spopadajo s težavami. Luko besede prizadenejo in prijatelji ga sprašujejo, kaj se je zgodilo. Sprva bi jim rad poslal posnetek celega pogovora, da bi dokazal svojo plat zgodbe. Potem jim pove: »Sprla sva se in nekaj me je res prizadelo. Rad bi nasvet, ampak ne bom razpošiljal njenih družinskih stvari.«
S tem Luka ne zanika svoje prizadetosti in ne prevzema odgovornosti za Nikine besede. Samo razlikuje med tem, da se o svoji izkušnji pogovori, in tem, da razkrije vse, kar mu je bilo zaupano. Če bi šlo za resno grožnjo ali nasilje, bi bila presoja drugačna.
Zaslonski posnetek ima še eno past: tudi kadar je pristen, lahko brez okoliškega pogovora zavaja. Bralec morda ne vidi vprašanja, na katero je oseba odgovarjala, ali dogovora, ki sta ga sogovornika sklenila pozneje. Preden iz zasebnega pogovora narediš javno »dokazilo«, premisli, ali boš povedal resnico ali samo njen najbolj priročen košček.
Kaj pa, če moram dokazati, da me nekdo krivično obtožuje?
To je težji položaj kot deljenje posnetka za zabavo. Ni pošteno pričakovati, da se moraš pustiti obrekovati, samo zato, ker je nasprotna stran pisala zasebno. Včasih je sporočilo res pomembno za razjasnitev dogodka.
Vendar obstaja razlika med pokazati relevantni del primerni osebi in razposlati celoten pogovor vsem, ki bi lahko stopili na tvojo stran. Če gre za običajen nesporazum, lahko najprej poveš, kaj se je zgodilo, brez posnetka zaslona. Če potrebuješ dokaz, ga lahko zaupno pokažeš na primer staršu, šolski svetovalni delavki ali drugi osebi, ki pomaga razrešiti spor. Pri tem poskušaj po nepotrebnem ne razkrivati podatkov tretjih oseb. Izvirnega sporočila ne spreminjaj ali prirejaj tako, da bi ustvarilo napačen vtis.
Tako še vedno braniš svoje dobro ime. Ne potrebuješ pa občinstva, ki bi o sporu odločalo z norčevanjem ali nadaljnjim razpošiljanjem.
Kako reči ne, ne da bi iz tega nastal nov prepir?
Ko so prijatelji navdušeni nad posnetkom, je težko biti tisti, ki ga noče poslati. Morda se bojiš, da boš videti dolgočasen, ali da se bodo zdaj spravili nate. Takrat običajno ne pomaga dolg govor o pravilnem ravnanju. Bolj zaleže kratek, miren odgovor.
»Ne, tega ne bom pošiljal naprej. Ni hotel, da to vidi še kdo.« Ali: »Poiščimo drugo sliko, na kateri smo vsi zadovoljni.« Če kdo zahteva zasebni pogovor, lahko odgovoriš: »To je bilo poslano meni. Ne bom delal predstave iz tega.«
Tudi sam smeš postaviti mejo: »Lahko se smejimo dogodku, ampak te fotografije ne objavljaj, prosim.« Če drugi tvojega »ne« ne spoštuje, to ni zgolj dokaz, da se premalo znaš šaliti. Takrat lahko vztrajaš pri svoji meji in po potrebi poiščeš podporo.
Podobni dogovori so koristni tudi doma. Starši ali stari starši fotografije pogosto delijo iz veselja in ponosa, ne iz slabega namena. Družinski album, ki si ga je nekoč ogledalo nekaj obiskovalcev, pa ni isto kot slika na profilu, ki jo lahko vidi mnogo več ljudi. Povej, katere fotografije ti niso prijetne, in predlagaj, da se pred objavo vprašate. Potem upoštevaj enako pravilo tudi ti, ko fotografiraš druge. Pri skrbi za otrokovo varnost lahko odrasli včasih potrebujejo podatke, ki jih ne bi delili za zabavo; to je drugačen namen.
Kaj če je objava že zunaj?
Morda si prehitro poslal sliko in se šele pozneje zavedel, da si nekoga prizadel. Škoda ni nujno nepopravljiva, vendar je smiselno ukrepati hitro. Odstrani objavo, ki jo imaš pod nadzorom, in prejemnike prosi, naj je ne širijo. Če je pristala na drugih profilih, lahko zaprosiš za umik ali uporabiš možnost prijave. To ne zagotovi, da so izginile tudi vse že shranjene kopije, lahko pa omeji nadaljnje razpošiljanje.
Prizadetemu človeku ne reci samo: »Saj je bila šala.« Raje povej, kaj si storil in kaj si naredil, da bi napako popravil: »Brez vprašanja sem objavil tvojo fotografijo. Žal mi je. Umaknil sem jo in prosil druge, naj je ne širijo.« Poslušaj, če želi povedati, kako je to doživel. Ne zahtevaj takojšnjega odpuščanja.
Če je brez dovoljenja nekdo objavil tvojo fotografijo ali sporočilo, lahko zahtevaš umik in objavo prijaviš platformi. Kadar je varno, poskusi najprej mirno; ni pa ti treba samemu stopiti v stik z nekom, ki ti grozi ali te izsiljuje. V takem primeru poišči zaupanja vredno odraslo osebo ali drugo pristojno pomoč. Krivde za namerno razpošiljanje, ustrahovanje ali izsiljevanje ne nosi tisti, čigar zasebnost je bila prizadeta.
Kdaj je razkritje zasebnega pogovora upravičeno?
Zaupanje ne pomeni, da moraš varovati grožnje pred ljudmi, ki ti lahko pomagajo. Če ti nekdo grozi, te izsiljuje ali te nadleguje, lahko ustrezna sporočila pokažeš staršu, drugi zaupanja vredni odrasli osebi, šolski svetovalni službi ali policiji. Podobno velja, če te resno skrbi za prijateljevo varnost. Osebe, ki ti grozi, ni treba prositi za dovoljenje za iskanje zaščite.
Pri običajnih žaljivih in grozilnih sporočilih se posvetuj, kako varno ohraniti dokaze. Pri intimnih podobah mladoletnih pa jih ne prepošiljaj, ne prenašaj in ne ustvarjaj novih kopij samo zato, da bi komu nekaj dokazal. Pomoč poišči brez širjenja same podobe in vprašaj odraslega ali pristojno službo za varen naslednji korak. Storitev Take It Down lahko pomaga omejevati razširjanje določenih intimnih podob, posnetih pred dopolnjenim 18. letom; namenjena je uporabi s slikami oziroma posnetki, ki jih ima oseba že na svoji napravi, ne njihovemu pridobivanju ali pošiljanju na novo. Tudi ta storitev ne zagotavlja odstranitve z vseh mest.
V Sloveniji je za pogovor na voljo brezplačni TOM telefon 116 111 vsak dan med 12. in 20. uro. Za nujno policijsko posredovanje pokliči 113, za nujno pomoč ob ogroženem življenju ali zdravju pa 112. Če doma ni varno iskati pomoči, se lahko obrneš na drugo zaupanja vredno odraslo osebo ali pristojno službo.
Preden izbereš »pošlji«
Nobene potrebe ni, da se odrečeš fotografijam, šalam ali temu, da poveš svojo plat zgodbe. Potrebuješ pa občutek za mejo med svojim spominom in zasebnostjo drugega človeka.
Kadar želiš deliti prepoznavno fotografijo ali zasebne besede nekoga drugega, mu praviloma povej, kaj bi delil in s kom, ter upoštevaj njegov odgovor. Če se ne strinja ali bi mu objava lahko škodovala, je običajno modro, da ne pošlješ. Če moraš razjasniti krivico, deli le tisto, kar je potrebno, s človekom, ki lahko pomaga. Če gre za nasilje ali izsiljevanje, poišči varno pomoč, ne pa odobritve povzročitelja.
Ko na zaslonu vidiš gumb »pošlji«, ne odločaš samo o eni datoteki. Odločaš tudi o tem, ali bodo ljudje še naprej lahko zaupali, da njihovih osebnih trenutkov ne boš spremenil v zabavo za druge.
Viri in nadaljnje branje
- Informacijski pooblaščenec RS, Objava fotografij brez privoljenja (2023), https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/objava-fotografij-brez-privoljenja-1679477566
- Safe.si, Objavljanje in deljenje fotografij otrok, https://safe.si/starsi/objavljanje-in-deljenje-fotografij-otrok
- Policija RS, Spolne zlorabe otrok prek spleta, https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-na-internetu/spolne-zlorabe-otrok-prek-spleta
- NCMEC, Take It Down, https://takeitdown.ncmec.org/
- TOM, Stopi v stik, https://www.e-tom.si/stopi-v-stik/
- GOV.SI, Klici v sili, https://www.gov.si/teme/klic-v-sili/