budistična sutra · izbrani odlomki · zgodnji budizem · pālijski kanon
Satipaṭṭhāna Sutta (MN 10) — izbrani odlomki
Uredniško zaklenjeni izbrani odlomki s pālijskim izvirnikom in slovenskim prevodom.
Izbrani odlomki so poravnani po stabilnih segmentih SuttaCentral Bilara; izpuščeni deli niso del te lokalne izdaje.
Licenca in vir: Pālijski izvirnik; angleški prevod Bhikkhuja Sujata je CC0. Slovenski prevod je uredniški prevod THY-REALITY. SuttaCentral.
pālislovenski prevod
Uvod in štiri vzpostavitve
Evaṁ me sutaṁ—
Tako sem slišal.
ekaṁ samayaṁ bhagavā kurūsu viharati kammāsadhammaṁ nāma kurūnaṁ nigamo.
Nekoč je Buda prebival v deželi Kurujcev, blizu njihovega mesta Kammāsadamma.
Tatra kho bhagavā bhikkhū āmantesi:
Tam je Buda nagovoril menihe:
“bhikkhavo”ti.
»Menihi!«
“Bhadante”ti te bhikkhū bhagavato paccassosuṁ.
»Častiti gospod,« so odgovorili menihi.
Bhagavā etadavoca:
Buda je dejal:
“Ekāyano ayaṁ, bhikkhave, maggo sattānaṁ visuddhiyā, sokaparidevānaṁ samatikkamāya, dukkhadomanassānaṁ atthaṅgamāya, ñāyassa adhigamāya, nibbānassa sacchikiriyāya, yadidaṁ cattāro satipaṭṭhānā.
»Menihi, štiri vzpostavitve čuječnosti so neposredna pot k očiščenju bitij, preseganju žalosti in objokovanja, prenehanju bolečine in potrtosti, doseganju prave poti ter uresničitvi nibbāne.
Katame cattāro?
Katere štiri?
Idha, bhikkhave, bhikkhu kāye kāyānupassī viharati ātāpī sampajāno satimā, vineyya loke abhijjhādomanassaṁ;
Menih opazuje telo kot telo, prizadevno, z jasnim zavedanjem in čuječnostjo, potem ko je odpravil hrepenenje in nejevoljo glede sveta.
vedanāsu vedanānupassī viharati ātāpī sampajāno satimā, vineyya loke abhijjhādomanassaṁ;
Opazuje občutke kot občutke, prizadevno, z jasnim zavedanjem in čuječnostjo, potem ko je odpravil hrepenenje in nejevoljo glede sveta.
citte cittānupassī viharati ātāpī sampajāno satimā, vineyya loke abhijjhādomanassaṁ;
Opazuje um kot um, prizadevno, z jasnim zavedanjem in čuječnostjo, potem ko je odpravil hrepenenje in nejevoljo glede sveta.
dhammesu dhammānupassī viharati ātāpī sampajāno satimā, vineyya loke abhijjhādomanassaṁ.
Opazuje pojave kot pojave, prizadevno, z jasnim zavedanjem in čuječnostjo, potem ko je odpravil hrepenenje in nejevoljo glede sveta.
Dihanje
Kathañca, bhikkhave, bhikkhu kāye kāyānupassī viharati?
In kako menih opazuje telo kot telo?
Idha, bhikkhave, bhikkhu araññagato vā rukkhamūlagato vā suññāgāragato vā nisīdati, pallaṅkaṁ ābhujitvā, ujuṁ kāyaṁ paṇidhāya, parimukhaṁ satiṁ upaṭṭhapetvā.
Menih se odpravi v gozd, pod drevo ali v prazno bivališče, sede s prekrižanimi nogami, vzravna telo in pred seboj vzpostavi čuječnost.
So satova assasati, satova passasati.
Čuječe vdihuje in čuječe izdihuje.
Dīghaṁ vā assasanto ‘dīghaṁ assasāmī’ti pajānāti, dīghaṁ vā passasanto ‘dīghaṁ passasāmī’ti pajānāti,
Ko dolgo vdihuje, ve: »Dolgo vdihujem.« Ko dolgo izdihuje, ve: »Dolgo izdihujem.«
rassaṁ vā assasanto ‘rassaṁ assasāmī’ti pajānāti, rassaṁ vā passasanto ‘rassaṁ passasāmī’ti pajānāti.
Ko kratko vdihuje, ve: »Kratko vdihujem.« Ko kratko izdihuje, ve: »Kratko izdihujem.«
‘Sabbakāyapaṭisaṁvedī assasissāmī’ti sikkhati, ‘sabbakāyapaṭisaṁvedī passasissāmī’ti sikkhati.
Vadi takole: »Vdihnil bom, doživljajoč celotno telo.« Vadi takole: »Izdihnil bom, doživljajoč celotno telo.«
‘Passambhayaṁ kāyasaṅkhāraṁ assasissāmī’ti sikkhati, ‘passambhayaṁ kāyasaṅkhāraṁ passasissāmī’ti sikkhati.
Vadi takole: »Vdihnil bom, umirjajoč telesni proces.« Vadi takole: »Izdihnil bom, umirjajoč telesni proces.«
Notranje in zunanje opazovanje telesa
Iti ajjhattaṁ vā kāye kāyānupassī viharati, bahiddhā vā kāye kāyānupassī viharati, ajjhattabahiddhā vā kāye kāyānupassī viharati;
Tako opazuje telo kot telo notranje, zunanje ter hkrati notranje in zunanje.
samudayadhammānupassī vā kāyasmiṁ viharati, vayadhammānupassī vā kāyasmiṁ viharati, samudayavayadhammānupassī vā kāyasmiṁ viharati.
Pri telesu opazuje naravo nastajanja, naravo minevanja ter naravo nastajanja in minevanja.
‘Atthi kāyo’ti vā panassa sati paccupaṭṭhitā hoti. Yāvadeva ñāṇamattāya paṭissatimattāya anissito ca viharati, na ca kiñci loke upādiyati.
Ali pa je njegova čuječnost vzpostavljena z zavedanjem: »Telo obstaja,« le toliko, kolikor je potrebno za vednost in čuječnost. Prebiva neodvisno in se ničesar na svetu ne oklepa.
Evampi kho, bhikkhave, bhikkhu kāye kāyānupassī viharati.
Tako menih opazuje telo kot telo.
Opazovanje občutkov
Kathañca, bhikkhave, bhikkhu vedanāsu vedanānupassī viharati?
In kako menih opazuje občutke kot občutke?
Idha, bhikkhave, bhikkhu sukhaṁ vā vedanaṁ vedayamāno ‘sukhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti prijeten občutek, ve: »Občutim prijeten občutek.«
Dukkhaṁ vā vedanaṁ vedayamāno ‘dukkhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti neprijeten občutek, ve: »Občutim neprijeten občutek.«
Adukkhamasukhaṁ vā vedanaṁ vedayamāno ‘adukkhamasukhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti niti prijeten niti neprijeten občutek, ve: »Občutim niti prijeten niti neprijeten občutek.«
Sāmisaṁ vā sukhaṁ vedanaṁ vedayamāno ‘sāmisaṁ sukhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti prijeten posvetni občutek, ve: »Občutim prijeten posvetni občutek.«
Nirāmisaṁ vā sukhaṁ vedanaṁ vedayamāno ‘nirāmisaṁ sukhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti prijeten neposvetni občutek, ve: »Občutim prijeten neposvetni občutek.«
Sāmisaṁ vā dukkhaṁ vedanaṁ vedayamāno ‘sāmisaṁ dukkhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti neprijeten posvetni občutek, ve: »Občutim neprijeten posvetni občutek.«
Nirāmisaṁ vā dukkhaṁ vedanaṁ vedayamāno ‘nirāmisaṁ dukkhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti neprijeten neposvetni občutek, ve: »Občutim neprijeten neposvetni občutek.«
Sāmisaṁ vā adukkhamasukhaṁ vedanaṁ vedayamāno ‘sāmisaṁ adukkhamasukhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti niti prijeten niti neprijeten posvetni občutek, ve: »Občutim niti prijeten niti neprijeten posvetni občutek.«
Nirāmisaṁ vā adukkhamasukhaṁ vedanaṁ vedayamāno ‘nirāmisaṁ adukkhamasukhaṁ vedanaṁ vedayāmī’ti pajānāti.
Ko občuti niti prijeten niti neprijeten neposvetni občutek, ve: »Občutim niti prijeten niti neprijeten neposvetni občutek.«
Iti ajjhattaṁ vā vedanāsu vedanānupassī viharati, bahiddhā vā vedanāsu vedanānupassī viharati, ajjhattabahiddhā vā vedanāsu vedanānupassī viharati;
Tako opazuje občutke kot občutke notranje, zunanje ter hkrati notranje in zunanje.
samudayadhammānupassī vā vedanāsu viharati, vayadhammānupassī vā vedanāsu viharati, samudayavayadhammānupassī vā vedanāsu viharati.
Pri občutkih opazuje naravo nastajanja, naravo minevanja ter naravo nastajanja in minevanja.
‘Atthi vedanā’ti vā panassa sati paccupaṭṭhitā hoti. Yāvadeva ñāṇamattāya paṭissatimattāya anissito ca viharati, na ca kiñci loke upādiyati.
Ali pa je njegova čuječnost vzpostavljena z zavedanjem: »Občutki obstajajo,« le toliko, kolikor je potrebno za vednost in čuječnost. Prebiva neodvisno in se ničesar na svetu ne oklepa.
Evampi kho, bhikkhave, bhikkhu vedanāsu vedanānupassī viharati.
Tako menih opazuje občutke kot občutke.
Opazovanje uma
Kathañca, bhikkhave, bhikkhu citte cittānupassī viharati?
In kako menih opazuje um kot um?
Idha, bhikkhave, bhikkhu sarāgaṁ vā cittaṁ ‘sarāgaṁ cittan’ti pajānāti.
Um s poželenjem razume kot »um s poželenjem«.
Vītarāgaṁ vā cittaṁ ‘vītarāgaṁ cittan’ti pajānāti.
Um brez poželenja razume kot »um brez poželenja«.
Sadosaṁ vā cittaṁ ‘sadosaṁ cittan’ti pajānāti.
Um s sovraštvom razume kot »um s sovraštvom«.
Vītadosaṁ vā cittaṁ ‘vītadosaṁ cittan’ti pajānāti.
Um brez sovraštva razume kot »um brez sovraštva«.
Samohaṁ vā cittaṁ ‘samohaṁ cittan’ti pajānāti.
Um z zablodo razume kot »um z zablodo«.
Vītamohaṁ vā cittaṁ ‘vītamohaṁ cittan’ti pajānāti.
Um brez zablode razume kot »um brez zablode«.
Saṅkhittaṁ vā cittaṁ ‘saṅkhittaṁ cittan’ti pajānāti.
Skrčen um pozna kot »skrčen um«.
Vikkhittaṁ vā cittaṁ ‘vikkhittaṁ cittan’ti pajānāti.
Razpršen um pozna kot »razpršen um«.
Mahaggataṁ vā cittaṁ ‘mahaggataṁ cittan’ti pajānāti.
Razširjen um pozna kot »razširjen um«.
Amahaggataṁ vā cittaṁ ‘amahaggataṁ cittan’ti pajānāti.
Nerazširjen um pozna kot »nerazširjen um«.
Sauttaraṁ vā cittaṁ ‘sauttaraṁ cittan’ti pajānāti.
Um, ki ni najvišji, pozna kot »um, ki ni najvišji«.
Anuttaraṁ vā cittaṁ ‘anuttaraṁ cittan’ti pajānāti.
Um, ki je najvišji, pozna kot »um, ki je najvišji«.
Samāhitaṁ vā cittaṁ ‘samāhitaṁ cittan’ti pajānāti.
Um, zbran v samādhiju, pozna kot »um, zbran v samādhiju«.
Asamāhitaṁ vā cittaṁ ‘asamāhitaṁ cittan’ti pajānāti.
Um, ki ni zbran v samādhiju, pozna kot »um, ki ni zbran v samādhiju«.
Vimuttaṁ vā cittaṁ ‘vimuttaṁ cittan’ti pajānāti.
Osvobojen um pozna kot »osvobojen um«.
Avimuttaṁ vā cittaṁ ‘avimuttaṁ cittan’ti pajānāti.
Neosvobojen um pozna kot »neosvobojen um«.
Iti ajjhattaṁ vā citte cittānupassī viharati, bahiddhā vā citte cittānupassī viharati, ajjhattabahiddhā vā citte cittānupassī viharati;
Tako opazuje um kot um notranje, zunanje ter hkrati notranje in zunanje.
samudayadhammānupassī vā cittasmiṁ viharati, vayadhammānupassī vā cittasmiṁ viharati, samudayavayadhammānupassī vā cittasmiṁ viharati.
Pri umu opazuje naravo nastajanja, naravo minevanja ter naravo nastajanja in minevanja.
‘Atthi cittan’ti vā panassa sati paccupaṭṭhitā hoti. Yāvadeva ñāṇamattāya paṭissatimattāya anissito ca viharati, na ca kiñci loke upādiyati.
Ali pa je njegova čuječnost vzpostavljena z zavedanjem: »Um obstaja,« le toliko, kolikor je potrebno za vednost in čuječnost. Prebiva neodvisno in se ničesar na svetu ne oklepa.
Evampi kho, bhikkhave, bhikkhu citte cittānupassī viharati.
Tako menih opazuje um kot um.
Pet ovir
Kathañca, bhikkhave, bhikkhu dhammesu dhammānupassī viharati?
In kako menih opazuje pojave kot pojave?
Idha, bhikkhave, bhikkhu dhammesu dhammānupassī viharati pañcasu nīvaraṇesu.
Menih opazuje pojave kot pojave glede na pet ovir.
Kathañca pana, bhikkhave, bhikkhu dhammesu dhammānupassī viharati pañcasu nīvaraṇesu?
In kako menih opazuje pojave kot pojave glede na pet ovir?
Idha, bhikkhave, bhikkhu santaṁ vā ajjhattaṁ kāmacchandaṁ ‘atthi me ajjhattaṁ kāmacchando’ti pajānāti, asantaṁ vā ajjhattaṁ kāmacchandaṁ ‘natthi me ajjhattaṁ kāmacchando’ti pajānāti; yathā ca anuppannassa kāmacchandassa uppādo hoti tañca pajānāti, yathā ca uppannassa kāmacchandassa pahānaṁ hoti tañca pajānāti, yathā ca pahīnassa kāmacchandassa āyatiṁ anuppādo hoti tañca pajānāti.
Ko je v njem prisotna čutna želja, ve: »V meni je čutna želja.« Ko v njem čutne želje ni, ve: »V meni ni čutne želje.« Ve, kako še nenastala čutna želja nastane, kako se že nastala čutna želja opusti in kako se opuščena čutna želja v prihodnje ne pojavi več.
Santaṁ vā ajjhattaṁ byāpādaṁ ‘atthi me ajjhattaṁ byāpādo’ti pajānāti, asantaṁ vā ajjhattaṁ byāpādaṁ ‘natthi me ajjhattaṁ byāpādo’ti pajānāti; yathā ca anuppannassa byāpādassa uppādo hoti tañca pajānāti, yathā ca uppannassa byāpādassa pahānaṁ hoti tañca pajānāti, yathā ca pahīnassa byāpādassa āyatiṁ anuppādo hoti tañca pajānāti.
Ko je v njem prisoten odpor, ve: »V meni je odpor.« Ko v njem odpora ni, ve: »V meni ni odpora.« Ve, kako še nenastali odpor nastane, kako se že nastali odpor opusti in kako se opuščeni odpor v prihodnje ne pojavi več.
Santaṁ vā ajjhattaṁ thinamiddhaṁ ‘atthi me ajjhattaṁ thinamiddhan’ti pajānāti, asantaṁ vā ajjhattaṁ thinamiddhaṁ ‘natthi me ajjhattaṁ thinamiddhan’ti pajānāti, yathā ca anuppannassa thinamiddhassa uppādo hoti tañca pajānāti, yathā ca uppannassa thinamiddhassa pahānaṁ hoti tañca pajānāti, yathā ca pahīnassa thinamiddhassa āyatiṁ anuppādo hoti tañca pajānāti.
Ko sta v njem prisotni lenobnost in otopelost, ve: »V meni sta lenobnost in otopelost.« Ko ju v njem ni, ve: »V meni ni lenobnosti in otopelosti.« Ve, kako še nenastali lenobnost in otopelost nastaneta, kako se že nastali opustita in kako se opuščeni v prihodnje ne pojavita več.
Santaṁ vā ajjhattaṁ uddhaccakukkuccaṁ ‘atthi me ajjhattaṁ uddhaccakukkuccan’ti pajānāti, asantaṁ vā ajjhattaṁ uddhaccakukkuccaṁ ‘natthi me ajjhattaṁ uddhaccakukkuccan’ti pajānāti; yathā ca anuppannassa uddhaccakukkuccassa uppādo hoti tañca pajānāti, yathā ca uppannassa uddhaccakukkuccassa pahānaṁ hoti tañca pajānāti, yathā ca pahīnassa uddhaccakukkuccassa āyatiṁ anuppādo hoti tañca pajānāti.
Ko sta v njem prisotna nemir in obžalovanje, ve: »V meni sta nemir in obžalovanje.« Ko ju v njem ni, ve: »V meni ni nemira in obžalovanja.« Ve, kako še nenastala nemir in obžalovanje nastaneta, kako se že nastala opustita in kako se opuščena v prihodnje ne pojavita več.
Santaṁ vā ajjhattaṁ vicikicchaṁ ‘atthi me ajjhattaṁ vicikicchā’ti pajānāti, asantaṁ vā ajjhattaṁ vicikicchaṁ ‘natthi me ajjhattaṁ vicikicchā’ti pajānāti; yathā ca anuppannāya vicikicchāya uppādo hoti tañca pajānāti, yathā ca uppannāya vicikicchāya pahānaṁ hoti tañca pajānāti, yathā ca pahīnāya vicikicchāya āyatiṁ anuppādo hoti tañca pajānāti.
Ko je v njem prisoten dvom, ve: »V meni je dvom.« Ko v njem dvoma ni, ve: »V meni ni dvoma.« Ve, kako še nenastali dvom nastane, kako se že nastali dvom opusti in kako se opuščeni dvom v prihodnje ne pojavi več.
Iti ajjhattaṁ vā dhammesu dhammānupassī viharati, bahiddhā vā dhammesu dhammānupassī viharati, ajjhattabahiddhā vā dhammesu dhammānupassī viharati;
Tako opazuje pojave kot pojave notranje, zunanje ter hkrati notranje in zunanje.
samudayadhammānupassī vā dhammesu viharati, vayadhammānupassī vā dhammesu viharati, samudayavayadhammānupassī vā dhammesu viharati.
Pri pojavih opazuje naravo nastajanja, naravo minevanja ter naravo nastajanja in minevanja.
‘Atthi dhammā’ti vā panassa sati paccupaṭṭhitā hoti. Yāvadeva ñāṇamattāya paṭissatimattāya anissito ca viharati, na ca kiñci loke upādiyati.
Ali pa je njegova čuječnost vzpostavljena z zavedanjem: »Pojavi obstajajo,« le toliko, kolikor je potrebno za vednost in čuječnost. Prebiva neodvisno in se ničesar na svetu ne oklepa.
Evampi kho, bhikkhave, bhikkhu dhammesu dhammānupassī viharati pañcasu nīvaraṇesu.
Tako menih opazuje pojave kot pojave glede na pet ovir.
Štiri plemenite resnice
Puna caparaṁ, bhikkhave, bhikkhu dhammesu dhammānupassī viharati catūsu ariyasaccesu.
Nadalje menih opazuje pojave kot pojave glede na štiri plemenite resnice.
Kathañca pana, bhikkhave, bhikkhu dhammesu dhammānupassī viharati catūsu ariyasaccesu?
In kako menih opazuje pojave kot pojave glede na štiri plemenite resnice?
Idha, bhikkhave, bhikkhu ‘idaṁ dukkhan’ti yathābhūtaṁ pajānāti, ‘ayaṁ dukkhasamudayo’ti yathābhūtaṁ pajānāti, ‘ayaṁ dukkhanirodho’ti yathābhūtaṁ pajānāti, ‘ayaṁ dukkhanirodhagāminī paṭipadā’ti yathābhūtaṁ pajānāti.
Menih v skladu z resničnostjo razume: »To je dukkha.« … »To je izvor dukkhe.« … »To je prenehanje dukkhe.« … »To je pot prakse, ki vodi k prenehanju dukkhe.«
Zaključek
Yo hi koci, bhikkhave, ime cattāro satipaṭṭhāne evaṁ bhāveyya sattāhaṁ, tassa dvinnaṁ phalānaṁ aññataraṁ phalaṁ pāṭikaṅkhaṁ
Menihi, kdor bi na ta način razvijal te štiri vzpostavitve čuječnosti sedem dni, lahko pričakuje enega od dveh sadov:
diṭṭheva dhamme aññā sati vā upādisese anāgāmitāti.
končno spoznanje že v tem življenju ali, če ostane še sled oprijemanja, stanje ne-povratnika.
‘Ekāyano ayaṁ, bhikkhave, maggo sattānaṁ visuddhiyā sokaparidevānaṁ samatikkamāya dukkhadomanassānaṁ atthaṅgamāya ñāyassa adhigamāya nibbānassa sacchikiriyāya yadidaṁ cattāro satipaṭṭhānā’ti.
»Menihi, štiri vzpostavitve čuječnosti so neposredna pot k očiščenju bitij, preseganju žalosti in objokovanja, prenehanju bolečine in potrtosti, doseganju prave poti ter uresničitvi nibbāne.«
Iti yaṁ taṁ vuttaṁ, idametaṁ paṭicca vuttan”ti.
To sem rekel in zaradi tega sem to rekel.«
Idamavoca bhagavā.
Tako je govoril Buda.
Attamanā te bhikkhū bhagavato bhāsitaṁ abhinandunti.
Menihi so bili zadovoljni in so odobravali Budove besede.