budistična sutra · izbrani odlomki · zgodnji budizem · pālijski kanon
Kālāma Sutta (AN 3.65) — izbrani odlomki
Uredniško zaklenjeni izbrani odlomki s pālijskim izvirnikom in slovenskim prevodom.
Izbrani odlomki so poravnani po stabilnih segmentih SuttaCentral Bilara; izpuščeni deli niso del te lokalne izdaje.
Licenca in vir: Pālijski izvirnik; angleški prevod Bhikkhuja Sujata je CC0. Slovenski prevod je uredniški prevod THY-REALITY. SuttaCentral.
pālislovenski prevod
Vprašanje Kālāmov
Evaṁ me sutaṁ—
Tako sem slišal.
ekaṁ samayaṁ bhagavā kosalesu cārikaṁ caramāno mahatā bhikkhusaṅghena saddhiṁ yena kesamuttaṁ nāma kālāmānaṁ nigamo tadavasari.
Nekoč je Buda potoval po deželi Kosalov skupaj z veliko skupnostjo menihov in prispel v kraj Kālāmov, imenovan Kesamutta.
Atha kho kesamuttiyā kālāmā yena bhagavā tenupasaṅkamiṁsu; upasaṅkamitvā appekacce bhagavantaṁ abhivādetvā ekamantaṁ nisīdiṁsu, appekacce bhagavatā saddhiṁ sammodiṁsu, sammodanīyaṁ kathaṁ sāraṇīyaṁ vītisāretvā ekamantaṁ nisīdiṁsu, appekacce yena bhagavā tenañjaliṁ paṇāmetvā ekamantaṁ nisīdiṁsu, appekacce nāmagottaṁ sāvetvā ekamantaṁ nisīdiṁsu, appekacce tuṇhībhūtā ekamantaṁ nisīdiṁsu. Ekamantaṁ nisinnā kho te kesamuttiyā kālāmā bhagavantaṁ etadavocuṁ:
Tedaj so Kālāmi iz Kesamutte odšli k Budi. Nekateri so se mu poklonili in sedli ob strani; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in prijazne besede ter nato sedli ob strani; nekateri so proti njemu sklenili dlani in sedli ob strani; nekateri so povedali svoje ime in rod ter sedli ob strani; nekateri pa so molče sedli ob strani. Ko so sedeli ob strani, so Kālāmi iz Kesamutte rekli Budi:
“Santi, bhante, eke samaṇabrāhmaṇā kesamuttaṁ āgacchanti.
»Gospod, nekateri asketi in brahmani prihajajo v Kesamutto.
Te sakaṁyeva vādaṁ dīpenti jotenti, parappavādaṁ pana khuṁsenti vambhenti paribhavanti omakkhiṁ karonti.
Razlagajo in poveličujejo samo svoj nauk, nauke drugih pa napadajo, zaničujejo, omalovažujejo in blatijo.
Aparepi, bhante, eke samaṇabrāhmaṇā kesamuttaṁ āgacchanti.
Nato pridejo v Kesamutto drugi asketi in brahmani.
Tepi sakaṁyeva vādaṁ dīpenti jotenti, parappavādaṁ pana khuṁsenti vambhenti paribhavanti omakkhiṁ karonti.
Tudi ti razlagajo in poveličujejo samo svoj nauk, nauke drugih pa napadajo, zaničujejo, omalovažujejo in blatijo.
Tesaṁ no, bhante, amhākaṁ hoteva kaṅkhā hoti vicikicchā:
Zato smo, gospod, v dvomu in negotovosti:
‘ko su nāma imesaṁ bhavataṁ samaṇabrāhmaṇānaṁ saccaṁ āha, ko musā’”ti?
Kdo od teh spoštovanih asketov in brahmanov govori resnico in kdo neresnico?«
“Alañhi vo, kālāmā, kaṅkhituṁ alaṁ vicikicchituṁ.
»Kālāmi, upravičeno dvomite in ste negotovi.
Kaṅkhanīyeva pana vo ṭhāne vicikicchā uppannā.
Vaš dvom se je pojavil prav glede stvari, o kateri je mogoče dvomiti.
Deset nezadostnih meril in presoja opuščanja
Etha tumhe, kālāmā, mā anussavena, mā paramparāya, mā itikirāya, mā piṭakasampadānena, mā takkahetu, mā nayahetu, mā ākāraparivitakkena, mā diṭṭhinijjhānakkhantiyā, mā bhabbarūpatāya, mā samaṇo no garūti.
Kālāmi, ne ravnajte zgolj po ustnem izročilu, tradiciji, govoricah, zbirki svetih besedil, logičnem sklepanju, sklepanju iz premis, razumski razčlembi, sprejetju nekega stališča po premisleku, videzu verodostojnosti ali misli: »Ta asket je naš učitelj.«
Yadā tumhe, kālāmā, attanāva jāneyyātha:
Ko pa sami spoznate:
‘ime dhammā akusalā, ime dhammā sāvajjā, ime dhammā viññugarahitā, ime dhammā samattā samādinnā ahitāya dukkhāya saṁvattantī’ti, atha tumhe, kālāmā, pajaheyyātha.
»Te stvari so nevešče oziroma nekoristne, graje vredne, modri jih grajajo in, če jih človek sprejme ter udejanja, vodijo v škodo in trpljenje,« tedaj jih opustite.
Pohlep, sovraštvo in zaslepljenost
Taṁ kiṁ maññatha, kālāmā,
Kaj menite, Kālāmi?
lobho purisassa ajjhattaṁ uppajjamāno uppajjati hitāya vā ahitāya vā”ti?
Ko se v človeku pojavi pohlep, ali se pojavi v njegovo korist ali v škodo?«
“Ahitāya, bhante”.
»V škodo, gospod.«
“Luddho panāyaṁ, kālāmā, purisapuggalo lobhena abhibhūto pariyādinnacitto pāṇampi hanati, adinnampi ādiyati, paradārampi gacchati, musāpi bhaṇati, parampi tathattāya samādapeti, yaṁ sa hoti dīgharattaṁ ahitāya dukkhāyā”ti.
»Človek, ki je pohlepen, ki ga je pohlep premagal in obvladal njegov um, ubija živa bitja, jemlje, kar mu ni dano, prešuštvuje, laže in tudi druge spodbuja k enakemu ravnanju. Ali mu to dolgoročno prinaša škodo in trpljenje?«
“Evaṁ, bhante”.
»Da, gospod.«
“Taṁ kiṁ maññatha, kālāmā,
»Kaj menite, Kālāmi?
doso purisassa ajjhattaṁ uppajjamāno uppajjati hitāya vā ahitāya vā”ti?
Ko se v človeku pojavi sovraštvo, ali se pojavi v njegovo korist ali v škodo?«
“Ahitāya, bhante”.
»V škodo, gospod.«
“Duṭṭho panāyaṁ, kālāmā, purisapuggalo dosena abhibhūto pariyādinnacitto pāṇampi hanati, adinnampi ādiyati, paradārampi gacchati, musāpi bhaṇati, parampi tathattāya samādapeti, yaṁ sa hoti dīgharattaṁ ahitāya dukkhāyā”ti.
»Človek, ki ga je sovraštvo premagalo in obvladalo njegov um, ubija živa bitja, jemlje, kar mu ni dano, prešuštvuje, laže in tudi druge spodbuja k enakemu ravnanju. Ali mu to dolgoročno prinaša škodo in trpljenje?«
“Evaṁ, bhante”.
»Da, gospod.«
“Taṁ kiṁ maññatha, kālāmā,
»Kaj menite, Kālāmi?
moho purisassa ajjhattaṁ uppajjamāno uppajjati hitāya vā ahitāya vā”ti?
Ko se v človeku pojavi zabloda, ali se pojavi v njegovo korist ali v škodo?«
“Ahitāya, bhante”.
»V škodo, gospod.«
“Mūḷho panāyaṁ, kālāmā, purisapuggalo mohena abhibhūto pariyādinnacitto pāṇampi hanati, adinnampi ādiyati, paradārampi gacchati, musāpi bhaṇati, parampi tathattāya samādapeti, yaṁ sa hoti dīgharattaṁ ahitāya dukkhāyā”ti.
»Človek, ki ga je zabloda premagala in obvladala njegov um, ubija živa bitja, jemlje, kar mu ni dano, prešuštvuje, laže in tudi druge spodbuja k enakemu ravnanju. Ali mu to dolgoročno prinaša škodo in trpljenje?«
“Evaṁ, bhante”.
»Da, gospod.«
“Taṁ kiṁ maññatha, kālāmā, ime dhammā kusalā vā akusalā vā”ti?
»Kaj menite, Kālāmi: ali so te stvari vešče oziroma koristne ali nevešče oziroma nekoristne?«
“Akusalā, bhante”.
»Nevešče oziroma nekoristne, gospod.«
“Sāvajjā vā anavajjā vā”ti?
»So graje vredne ali neoporečne?«
“Sāvajjā, bhante”.
»Graje vredne, gospod.«
“Viññugarahitā vā viññuppasatthā vā”ti?
»Jih modri grajajo ali hvalijo?«
“Viññugarahitā, bhante”.
»Modri jih grajajo, gospod.«
“Samattā samādinnā ahitāya dukkhāya saṁvattanti, no vā?
»Če jih človek sprejme in udejanja, ali vodijo v škodo in trpljenje ali ne?
Kathaṁ vā ettha hotī”ti?
Kako vi to vidite?«
“Samattā, bhante, samādinnā ahitāya dukkhāya saṁvattantīti.
»Če jih človek sprejme in udejanja, vodijo v škodo in trpljenje.
Evaṁ no ettha hotī”ti.
Tako mi to vidimo.«
Merila za razvijanje koristnega
Etha tumhe, kālāmā, mā anussavena, mā paramparāya, mā itikirāya, mā piṭakasampadānena, mā takkahetu, mā nayahetu, mā ākāraparivitakkena, mā diṭṭhinijjhānakkhantiyā, mā bhabbarūpatāya, mā samaṇo no garūti.
Kālāmi, ne ravnajte zgolj po ustnem izročilu, tradiciji, govoricah, zbirki svetih besedil, logičnem sklepanju, sklepanju iz premis, razumski razčlembi, sprejetju nekega stališča po premisleku, videzu verodostojnosti ali misli: »Ta asket je naš učitelj.«
Yadā tumhe, kālāmā, attanāva jāneyyātha:
Ko pa sami spoznate:
‘ime dhammā kusalā, ime dhammā anavajjā, ime dhammā viññuppasatthā, ime dhammā samattā samādinnā hitāya sukhāya saṁvattantī’ti, atha tumhe, kālāmā, upasampajja vihareyyātha.
»Te stvari so vešče oziroma koristne, neoporečne, modri jih hvalijo in, če jih človek sprejme ter udejanja, vodijo v dobrobit in srečo,« tedaj jih razvijajte in živite v skladu z njimi.
Taṁ kiṁ maññatha, kālāmā,
Kaj menite, Kālāmi?
alobho purisassa ajjhattaṁ uppajjamāno uppajjati hitāya vā ahitāya vā”ti?
Ko se v človeku pojavi nepohlepnost, ali se pojavi v njegovo korist ali v škodo?«
“Hitāya, bhante”.
»V korist, gospod.«
“Aluddho panāyaṁ, kālāmā, purisapuggalo lobhena anabhibhūto apariyādinnacitto neva pāṇaṁ hanati, na adinnaṁ ādiyati, na paradāraṁ gacchati, na musā bhaṇati, na parampi tathattāya samādapeti, yaṁ sa hoti dīgharattaṁ hitāya sukhāyā”ti.
»Človek, ki ni pohlepen in ga pohlep ne obvladuje, ne ubija živih bitij, ne jemlje, kar mu ni dano, ne prešuštvuje, ne laže in tudi drugih ne spodbuja k takemu ravnanju. Ali mu to dolgoročno prinaša dobrobit in srečo?«
“Evaṁ, bhante”.
»Da, gospod.«
“Taṁ kiṁ maññatha, kālāmā,
»Kaj menite, Kālāmi?
adoso purisassa ajjhattaṁ uppajjamāno uppajjati …pe…
Ko se v človeku pojavi odsotnost sovraštva, se pojavi …
amoho purisassa ajjhattaṁ uppajjamāno uppajjati …pe…
Ko se v človeku pojavi odsotnost zablode, se pojavi …
hitāya sukhāyā”ti.
v njegovo dobrobit in srečo?«
“Evaṁ, bhante”.
»Da, gospod.«
Štiri brezmejna stanja
Sa kho so, kālāmā, ariyasāvako evaṁ vigatābhijjho vigatabyāpādo asammūḷho sampajāno patissato mettāsahagatena cetasā ekaṁ disaṁ pharitvā viharati, tathā dutiyaṁ, tathā tatiyaṁ, tathā catutthaṁ, iti uddhamadho tiriyaṁ sabbadhi sabbattatāya sabbāvantaṁ lokaṁ mettāsahagatena cetasā vipulena mahaggatena appamāṇena averena abyāpajjhena pharitvā viharati.
Kālāmi, tak plemeniti učenec je osvobojen hlepenja in zlonamernosti, ni zmeden, temveč jasno razume in je čuječ. Z umom, prežetim z dobrohotnostjo, prežema eno smer, nato drugo, tretjo in četrto; prav tako navzgor, navzdol in počez, povsod in v vseh pogledih prežema ves svet z umom, prežetim z dobrohotnostjo — obilnim, vzvišenim, brezmejnim, brez sovraštva in zlonamernosti.
Karuṇāsahagatena cetasā …pe…
Z umom, prežetim s sočutjem …
muditāsahagatena cetasā …pe…
z umom, prežetim z radostjo ob dobrem drugih …
upekkhāsahagatena cetasā ekaṁ disaṁ pharitvā viharati, tathā dutiyaṁ, tathā tatiyaṁ, tathā catutthaṁ, iti uddhamadho tiriyaṁ sabbadhi sabbattatāya sabbāvantaṁ lokaṁ upekkhāsahagatena cetasā vipulena mahaggatena appamāṇena averena abyāpajjhena pharitvā viharati.
Z umom, prežetim z uravnovešenostjo, prežema eno smer, nato drugo, tretjo in četrto; prav tako navzgor, navzdol in počez, povsod in v vseh pogledih prežema ves svet z umom, prežetim z uravnovešenostjo — obilnim, vzvišenim, brezmejnim, brez sovraštva in zlonamernosti.
Štiri zagotovila
Sa kho so, kālāmā, ariyasāvako evaṁ averacitto evaṁ abyāpajjhacitto evaṁ asaṅkiliṭṭhacitto evaṁ visuddhacitto.
Ko ima ta plemeniti učenec um brez sovraštva in zlonamernosti, neomadeževan in očiščen,
Tassa diṭṭheva dhamme cattāro assāsā adhigatā honti.
doseže že v tem življenju štiri zagotovila.
‘Sace kho pana atthi paro loko, atthi sukatadukkaṭānaṁ kammānaṁ phalaṁ vipāko, athāhaṁ kāyassa bhedā paraṁ maraṇā sugatiṁ saggaṁ lokaṁ upapajjissāmī’ti, ayamassa paṭhamo assāso adhigato hoti.
»Če obstaja drugi svet in imajo dobra ter slaba dejanja sad in posledico, se bom po razpadu telesa, po smrti, rodil v dobrem kraju, v nebeškem svetu.« To je prvo zagotovilo, ki ga je dosegel.
‘Sace kho pana natthi paro loko, natthi sukatadukkaṭānaṁ kammānaṁ phalaṁ vipāko, athāhaṁ diṭṭheva dhamme averaṁ abyāpajjhaṁ anīghaṁ sukhiṁ attānaṁ pariharāmī’ti, ayamassa dutiyo assāso adhigato hoti.
»Če pa drugega sveta ni in dobra ter slaba dejanja nimajo sadu in posledice, bom že v tem življenju živel brez sovraštva in zlonamernosti, brez stiske in srečen.« To je drugo zagotovilo, ki ga je dosegel.
‘Sace kho pana karoto karīyati pāpaṁ, na kho panāhaṁ kassaci pāpaṁ cetemi.
»Če slaba dejanja doletijo človeka, ki ravna slabo, jaz nikomur ne želim nič slabega.
Akarontaṁ kho pana maṁ pāpakammaṁ kuto dukkhaṁ phusissatī’ti, ayamassa tatiyo assāso adhigato hoti.
Ker ne počnem slabih dejanj, kako bi se me moglo dotakniti trpljenje?« To je tretje zagotovilo, ki ga je dosegel.
‘Sace kho pana karoto na karīyati pāpaṁ, athāhaṁ ubhayeneva visuddhaṁ attānaṁ samanupassāmī’ti, ayamassa catuttho assāso adhigato hoti.
»Če pa slaba dejanja ne prinašajo posebne posledice tistemu, ki jih stori, se v obeh pogledih vidim čistega.« To je četrto zagotovilo, ki ga je dosegel.
Sa kho so, kālāmā, ariyasāvako evaṁ averacitto evaṁ abyāpajjhacitto evaṁ asaṅkiliṭṭhacitto evaṁ visuddhacitto.
Ko ima ta plemeniti učenec um brez sovraštva in zlonamernosti, neomadeževan in očiščen,
Tassa diṭṭheva dhamme ime cattāro assāsā adhigatā hontī”ti.
doseže že v tem življenju ta štiri zagotovila.«