mahajanska sutra · mahajanski budizem · Prajñāpāramitā
Vajracchedikā Prajñāpāramitā — Diamantna sutra
Celotna Vaidyajeva sanskrtska recenzija Diamantne sutre s sanskrtskim izvirnikom in novim uredniškim slovenskim prevodom THY-REALITY.
Celotna Vaidyajeva sanskrtska recenzija Diamantne sutre je razdeljena na 35 sledljivih enot in poravnana z novim uredniškim prevodom THY-REALITY. Primerjalne rokopisne in kitajske različice so dokumentirane v aparatu, niso pa tiho vstavljene v osnovno besedilo.
Licenca in vir: Sanskrtski e-tekst: GRETIL / Digital Sanskrit Buddhist Canon Input Project po izdaji P. L. Vaidye (1961), CC BY-NC-SA 4.0. Lokalna izdaja ohranja atribucijo in pogoje licence; sodobni Harrisonov in drugi avtorsko zaščiteni prevodi niso prepisani. GRETIL.
sanskrtski izvirnikslovenski prevod
vajracchedikā nāma triśatikā prajñāpāramitā |
Vajracchedikā, tristovrstična Popolnost modrosti.
| namo bhagavatyā āryaprajñāpāramitāyai ||
Poklon Blaženi plemeniti Popolnosti modrosti.
evaṃ mayā śrutam | ekasmin samaye bhagavān śrāvastyāṃ viharati sma jetavane'nāthapiṇḍadasyārāme mahatā bhikṣusaṃghena sārthaṃ trayodaśabhirbhikṣuśataiḥ saṃbahulaiśca bodhisattvairmahāsattvaiḥ | atha khalu bhagavān pūrvāhṇakālasamaye nivāsya pātracīvaramādāya śrāvastīṃ mahānagarīṃ piṇḍāya prāvikṣat | atha khalu bhagavān śrāvastīṃ mahānagarīṃ piṇḍāya caritvā kṛtabhaktakṛtyaḥ paścādbhaktapiṇḍapātapratikrāntaḥ pātracīvaraṃ pratiśāmya pādau prakṣālya nyaṣīdatprajñapta evāsane paryaṅkamābhujya ṛjuṃ kāyaṃ praṇidhāya pratimukhīṃ smṛtimupasthāpya | atha khalu saṃbahulā bhikṣavo yena bhagavāṃstenopasaṃkrāman | upasaṃkramya bhagavataḥ pādau śirobhirabhivandya bhagavantaṃ triṣpradakṣiṇīkṛtya ekānte nyaṣīdan || 1 ||
Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi prebival v Śrāvastīju, v Jetovem gaju, v Anāthapiṇḍadovem parku, skupaj z veliko skupnostjo menihov, s tisoč tristo menihi in z mnogimi bodhisattvami, velikimi bitji. Zjutraj se je Blaženi oblekel, vzel skledo in ogrinjalo ter odšel v veliko mesto Śrāvastī po miloščino. Ko je v Śrāvastīju opravil obhod za miloščino in končal obrok, se je vrnil, pospravil skledo in ogrinjalo, si umil noge ter sedel na pripravljeni sedež. Prekrižal je noge, vzravnal telo in pred seboj vzpostavil pozornost. Nato so se Blaženemu približali številni menihi. Ko so pristopili, so se z glavami priklonili k njegovim stopalom, ga trikrat obkrožili v desno in sedli ob stran.
tena khalu punaḥ samayenāyuṣmān subhutistasyāmeva parṣadi saṃnipatito 'bhūtsaṃniṣaṇṇaḥ | atha khalvāyuṣmān subhūtirutthāyāsanādekāṃsamuttarāsaṅgaṃ kṛtvā dakṣiṇaṃ jānumaṇḍalaṃ pṛthivyāṃ pratiṣṭhāpya yena bhagavāṃstenāñjaliṃ praṇamya bhagavantametadavocat - āścaryaṃ bhagavan, paramāścaryaṃ sugata, yāvadeva tathāgatenārhatā samyaksaṃbuddhena bodhisattvā mahāsattvā anuparigṛhītāḥ parameṇānugraheṇa | āścaryaṃ bhagavan yāvadeva tathāgatenārhatā samyaksaṃbuddhena bodhisattvā mahāsattvāḥ parīnditāḥ paramayā parīndanayā | tatkathaṃ bhagavan bodhisattvayānasaṃprasthitena kulaputreṇa vā kuladuhitrā vā sthātavyaṃ kathaṃ pratipattavyaṃ kathaṃ cittaṃ pragrahītavyam? evamukte bhagavānāyuṣmantaṃ subhūtimetadavocat - sādhu sādhu subhūte, evametatsubhūte, evametadyathā vadasi | anuparigṛhītāstathāgatena bodhisattvā mahāsattvāḥ parameṇānugraheṇa | parīnditāstathāgatena bodhisattvā mahāsattvāḥ paramayā parīndanayā | tena hi subhūte śṛṇu, sādhu ca suṣṭhu ca manasi kuru, bhāṣiṣye 'haṃ te - yathā bodhisattvayānasaṃprasthitena sthātavyaṃ yathā pratipattavyaṃ yathā cittaṃ pragrahītavyam | evaṃ bhagavan ityāyuṣyān subhūtirbhagavataḥ pratyaśrauṣīt || 2 ||
Takrat je v istem zboru sedel častiti Subhūti. Častiti Subhūti je vstal s svojega sedeža, si uredil zgornje ogrinjalo čez eno ramo, položil desno koleno na tla, sklenil dlani proti Blaženemu in dejal: »Čudovito, Blaženi, nadvse čudovito, Sugata, kako je Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni, bodhisattve, velika bitja, sprejel z najvišjo naklonjenostjo; čudovito, Blaženi, kako jim je zaupal najvišje zaupanje. Blaženi, kako naj sin ali hči dobre družine, ki je krenil oziroma krenila v vozilo bodhisattve, stoji, kako naj ravna in kako naj obvladuje um?« Ko je bilo to izrečeno, je Blaženi odgovoril častitemu Subhūtiju: »Dobro, dobro, Subhūti. Tako je, Subhūti, kakor praviš. Tathāgata je bodhisattve, velika bitja, sprejel z najvišjo naklonjenostjo in jim zaupal najvišje zaupanje. Zato, Subhūti, poslušaj in dobro usmeri pozornost. Povedal ti bom, kako naj tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve, stoji, kako naj ravna in kako naj obvladuje um.« »Tako naj bo, Blaženi,« je častiti Subhūti odgovoril Blaženemu.
bhagavānasyaitadavocat - iha subhūte bodhisattvayānasaṃprasthitenaiva cittamutpādayitavyam - yāvantaḥ subhūte sattvāḥ sattvadhātau sattvasaṃgraheṇa saṃgṛhītā aṇḍajā vā jarāyujā vā saṃsvedajā vā aupapādukā vā rūpiṇo vā arūpiṇo vā saṃjñino vā asaṃjñino vā naivasaṃjñino nāsaṃjñino vā, yāvān kaścitsattvadhātuḥ prajñapyamānaḥ prajñapyate, te ca mayā sarve 'nupadhiśeṣe nirvāṇadhātau parinirvāpayitavyāḥ | evamaparimāṇānapi sattvān parinirvāpya na kaścitsattvaḥ parinirvāpito bhavati | tatkasya hetoḥ? sacetsubhūte bodhisattvasya sattvasaṃjñā pravarteta, na sa bodhisattva iti vaktavyaḥ | tatkasya hetoḥ? na sa subhūte bodhisattvo vaktavyo yasya sattvasaṃjñā pravarteta, jīvasaṃjñā vā pudgalasaṃjñā va pravarteta || 3 ||
Blaženi mu je dejal: »Tu, Subhūti, naj tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve, porodi takšen um: ‘Kolikor je bitij, zajetih v področju bitij — naj bodo rojena iz jajca, iz maternice, iz vlage ali spontano; naj imajo obliko ali je nimajo; naj imajo zaznavo, je nimajo ali pa so niti z zaznavo niti brez nje — kolikor je sploh mogoče označiti področje bitij, vse bom pripeljal do dokončne nirvāṇe v elementu nirvāṇe brez preostanka.’ Toda potem ko tako pripelje do dokončne nirvāṇe neizmerno mnogo bitij, v resnici ni bilo do dokončne nirvāṇe pripeljano nobeno bitje. Zakaj? Subhūti, če bi se pri bodhisattvi pojavila predstava o bitju, ga ne bi smeli imenovati bodhisattva. Zakaj? Subhūti, tistega, pri komer se pojavi predstava o bitju, predstava o živem bitju ali predstava o osebi, ne bi smeli imenovati bodhisattva.«
api tu khalu punaḥ subhute na bodhisattvena vastupratiṣṭhitena dānaṃ dātavyam, na kvacitpratiṣṭhitena dānaṃ dātavyam | na rūpapratiṣṭhitena dānaṃ dātavyam | na śabdagandharasaspraṣṭavyadharmeṣu pratiṣṭhitena dānaṃ dātavyam | evaṃ hi sūbhūte bodhisattvena mahāsattvena dānaṃ dātavyaṃ yathā na nimittasaṃjñāyāmapi pratitiṣṭhet | tatkasya hetoḥ? yaḥ subhūte bodhisattvo 'pratiṣṭhito dānaṃ dadāti, tasya subhūte puṇyaskandhasya na sukaraṃ pramāṇāmudgrahītum | tatkiṃ manyase subhūte sukaraṃ pūrvasyāṃ diśi ākāśasya pramāṇamudgrahītum? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | bhagavānāha - evaṃ dakṣiṇapaścimottarāsu adha ūrdhvaṃ digvidikṣu samantāddaśasu dikṣu sukaramākāśasya pramāṇamudgrahītum? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | bhagavānāha - evameva subhūte yo bodhisattvo 'pratiṣṭhito dānaṃ dadāti, tasya subhūte puṇyaskandhasya na sukaraṃ pramāṇamudgrahītum | evaṃ hi subhūte bodhisattvayānasaṃprasthitena dānaṃ dātavyaṃ yathā na nimittasaṃjñāyāmapi pratitiṣṭhet || 4 ||
»Poleg tega, Subhūti, bodhisattva ne sme dajati daru, medtem ko je oprt na karkoli; dar naj daje brez opore kjerkoli. Daru ne sme dajati, oprt na obliko, niti oprt na zvok, vonj, okus, dotik ali miselne pojave. Tako, Subhūti, naj bodhisattva, veliko bitje, daje, da se ne bi ustalil niti v predstavi o znamenju. Zakaj? Subhūti, pri bodhisattvi, ki daje brez opore, mere tega skupka zaslug ni lahko doumeti. Kaj meniš, Subhūti? Ali je lahko doumeti mero prostora v vzhodni smeri?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi.« Blaženi je dejal: »Ali je prav tako lahko doumeti mero prostora na jugu, zahodu, severu, spodaj, zgoraj, v vmesnih smereh in vse naokrog v desetih smereh?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi.« Blaženi je dejal: »Prav tako, Subhūti, pri bodhisattvi, ki daje brez opore, mere tega skupka zaslug ni lahko doumeti. Tako naj torej, Subhūti, tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve, daje, da se ne bi ustalil niti v predstavi o znamenju.«
tatkiṃ manyase subhūte lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | na lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ | tatkasya hetoḥ? yā sā bhagavan lakṣaṇasaṃpattathāgatena bhāṣitā saivālakṣaṇasaṃpat | evamukte bhagavānāyuṣmantaṃ subhūtimetadavocat yāvatsubhūte lakṣaṇasaṃpat tāvanmṛṣā, yāvadalakṣaṇasaṃpat tāvanna mṛṣeti hi lakṣaṇālakṣaṇatastathāgato draṣṭavyaḥ || 5 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali naj Tathāgato vidimo po popolnosti znamenj?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Tathāgate ne smemo videti po popolnosti znamenj. Zakaj? Blaženi, to, kar je Tathāgata imenoval popolnost znamenj, je Tathāgata razglasil za ne-popolnost znamenj.« Ko je bilo to izrečeno, je Blaženi častitemu Subhūtiju dejal: »Subhūti, dokler je popolnost znamenj, toliko je neresnice; kjer ni popolnosti znamenj, tam ni neresnice. Tathāgato je zato treba videti iz znamenj kot ne-znamenj.«
evamukte āyuṣmān subhūtirbhagavantametadavocat - asti bhagavan | kecitsattvā bhaviṣyantyanāgate 'dhvani paścime kāle paścime samaye paścimāyāṃ pañcaśatyāṃ saddharmavipralopakāle vartamāne, ye imeṣvevaṃrūpeṣu sūtrāntapadeṣu bhāṣyamāṇeṣu bhūtasaṃjñāmutpādayiṣyanti | api tu khalu punaḥ subhūte bhaviṣyantyanāgate 'dhvani bodhisattvā mahāsattvāḥ paścime kāle paścime samaye paścimāyāṃ pañcaśatyāṃ saddharmavipralope vartamāne guṇavantaḥ śīlavantaḥ prajñāvantaśca bhaviṣyanti, ye imeṣvevaṃrūpeṣu sūtrāntapadeṣu bhāṣyamāṇeṣu bhūtasaṃjñāmutpāadayiṣyanti | na khalu punaste subhūte bodhisattvā mahāsattvā ekabuddhaparyupāsitā bhaviṣyanti, naikabuddhāvaropitakuśalamūlā bhaviṣyanti | api tu khalu punaḥ subhūte anekabuddhaśatasahasraparyupāsitā anekabuddhaśatasahasrāvaropitakuśalamūlāste bodhisattvā mahāsattvā bhaviṣyanti, ye imeṣvevaṃrūpeṣu sūtrāntapadeṣu ekacittaprasādamapi pratilapsyante | jñātāste subhūte tathāgatena buddhajñānena, dṛṣṭāste subhūte tathāgatena buddhacakṣuṣā, buddhāste subhūte tathāgatena | sarve te subhūte aprameyamasaṃkhyeyaṃ puṇyaskandhaṃ prasaviṣyanti pratigrahīṣyanti | tatkasya hetoḥ? na hi subhūte teṣāṃ bodhisattvānāṃ mahāsattvānāmātmasaṃjñā pravartate, na sattvasaṃjñā, na jīvasaṃjñā, na pudgalasaṃjñā pravartate | nāpi teṣāṃ subhūte bodhisattvānāṃ mahāsattvānāṃ dharmasaṃjñā pravartate | evaṃ nādharmasaṃjñā | nāpi teṣāṃ subhūte saṃjñā nāsaṃjñā pravartate | tatkasya hetoḥ? sacetsubhūte teṣāṃ bodhisattvānāṃ mahāsattvānāṃ dharmasaṃjñā pravarteta, sa eva teṣāmātmagrāho bhavet, sattvagrāho jīvagrāhaḥ pudgalagrāho bhavet | sacedadharmasaṃjñā pravarteta, sa eva teṣāmātmagrāho bhavet, sattvagrāho jīvagrāhaḥ pudgalagrāha iti | tatkasya hetoḥ? na khalu punaḥ subhūte bodhisattvena mahāsattvena dharma udgrahītavyo nādharmaḥ | tasmādiyaṃ tathāgatena saṃdhāya vāgbhāṣitā - kolopamaṃ dharmaparyāyamājānadbhidharmā eva prahātavyāḥ prāgevādharmā iti || 6 ||
Ko je bilo to izrečeno, je častiti Subhūti vprašal Blaženega: »Blaženi, ali bodo v prihodnosti, v zadnjem času, zadnjem obdobju, v zadnjih petsto letih, ko bo pravi Dharma propadal, obstajala bitja, ki bodo ob izrekanju takšnih stavkov sutre porodila zaznavo, da so resnični?« »Da, Subhūti. V prihodnosti, v zadnjem času, zadnjem obdobju, v zadnjih petsto letih, ko bo pravi Dharma propadal, bodo bodhisattve, velika bitja, obdarjeni z vrlino, disciplino in modrostjo, ki bodo ob izrekanju takšnih stavkov sutre porodili zaznavo njihove resničnosti. Ti bodhisattve, velika bitja, ne bodo častili le enega Bude in ne bodo korenin dobrega zasadili le pri enem Budi. Nasprotno, Subhūti, častili bodo številne stotisoče Bud in pri številnih stotisočih Budah zasadili korenine dobrega. Ko bodo ob takšnih stavkih sutre dosegli celo en sam trenutek jasnega zaupanja, jih bo Tathāgata poznal z Budovim znanjem, videl z Budovim očesom in razumel. Vsi ti, Subhūti, bodo ustvarili in prejeli neizmeren, neizračunljiv skupek zaslug. Zakaj? Pri teh bodhisattvah, velikih bitjih, se ne pojavlja predstava o jazu, ne predstava o bitju, ne predstava o živem bitju in ne predstava o osebi. Prav tako se pri njih ne pojavlja predstava o dharmah niti predstava o ne-dharmah; ne pojavlja se niti predstava niti predstava o ne-predstavi. Zakaj? Če bi se pri teh bodhisattvah, velikih bitjih, pojavila predstava o dharmah, bi bilo to samo njihovo oklepanje jaza, bitij, živih bitij in oseb. Če bi se pojavila predstava o ne-dharmah, bi bilo tudi to njihovo oklepanje jaza, bitij, živih bitij in oseb. Zakaj? Subhūti, bodhisattva, veliko bitje, se ne sme oprijeti dharme niti ne-dharme. Zato je Tathāgata z določenim namenom izrekel: tisti, ki razumejo nauk kot splav, morajo opustiti celo dharme, koliko bolj ne-dharme.«
punaraparaṃ bhagavānāyuṣmantaṃ subhūtimetadavocat - tatkiṃ manyase subhūte, asti sa kaściddharmo yastathāgatenānuttarā samyaksaṃbodhirityabhisaṃbuddhaḥ, kaścidvā dharmastathāgatena deśitaḥ? evamukte āyuṣmān subhūtirbhagavantametadavocat - yathāhaṃ bhagavan bhagavato bhāṣitasyārthamājānāmi, nāsti sa kaściddharmo yastathāgatena anuttarā samyaksaṃbodhirityabhisaṃbuddhaḥ, nāsti dharmo yastathāgatena deśitaḥ | tatkasya hetoḥ? yo 'sau tathāgatena dharmo 'bhisaṃbuddho deśito vā, agrāhyaḥ so 'nabhilapyaḥ | na sa dharmo nādharmaḥ | tatkasya hetoḥ? asaṃskṛtaprabhāvitā hyāryapudgalāḥ || 7 ||
Nato je Blaženi znova dejal častitemu Subhūtiju: »Kaj meniš, Subhūti? Ali obstaja kakšna dharma, v katero se je Tathāgata prebudil kot v neprekosljivo popolno prebujenje, ali kakšna dharma, ki jo je Tathāgata učil?« Ko je bilo to izrečeno, je častiti Subhūti odgovoril: »Blaženi, kakor razumem pomen tega, kar je Blaženi učil, ni nobene dharme, v katero se je Tathāgata prebudil kot v neprekosljivo popolno prebujenje, in ni nobene dharme, ki bi jo Tathāgata učil. Zakaj? Dharme, v katero se je Tathāgata prebudil ali jo učil, ni mogoče zagrabiti in je ni mogoče izraziti. Ni dharma niti ne-dharma. Zakaj? Plemenite osebe odlikuje nepogojeno.«
bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte yaḥ kaścitkulaputro vā kuladuhitā vā imaṃ trisāhasramahāsāhasraṃ lokadhātuṃ saptaratnaparipūrṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, api nu sa kulaputro vā kuladuhitā vā tatonidānaṃ bahu puṇyaskandhaṃ prasunuyāt | subhūtirāha - bahu bhagavan, bahu sugata sa kulaputro vā kuladuhitā vā tatonidānaṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyāt | tatkasya hetoḥ? yo 'sau bhagavan puṇyaskandhastathāgatena bhāṣitaḥ, askandhaḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tasmāttathāgato bhāṣate - puṇyaskandhaḥ puṇyaskandha iti | bhagavānāha - yaśca khalu punaḥ subhūte kulaputro vā kuladuhitā va imaṃ trisāhasramahāsāhasraṃ lokadhātuṃ saptaratnaparipūrṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhyaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, yaśca ito dharmaparyāyādantaśaścatuṣpādikāmapi gāthāmudgṛhya parebhyo vistareṇa deśayet saṃprakāśayet, ayameva tatonidānaṃ bahutaraṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyasaṃkhyeyam | tatkasya hetoḥ? atonirjātā hi subhūte tathāgatānāmarhatāṃ samyaksaṃbuddhānāmanuttarā samyaksaṃbodhiḥ, atonirjātāśca buddhā bhagavantaḥ | tatkasya hetoḥ? buddhadharmā buddhadharmā iti subhūte abuddhadharmāścaiva te tathāgatena bhāṣitāḥ | tenocyante buddhadharmā iti || 8 ||
Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Če bi sin ali hči dobre družine napolnil ta trikrat tisočkrat veliki svetovni sistem s sedmimi dragocenostmi in ga daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, ali bi zaradi tega ustvaril velik skupek zaslug?« Subhūti je dejal: »Velik, Blaženi, velik, Sugata. Ta sin ali hči dobre družine bi zaradi tega ustvaril velik skupek zaslug. Zakaj? Blaženi, skupek zaslug, o katerem je govoril Tathāgata, je Tathāgata imenoval ne-skupek. Zato Tathāgata govori o ‘skupku zaslug’.« Blaženi je dejal: »Toda, Subhūti, če bi neki sin ali hči dobre družine napolnil ta trikrat tisočkrat veliki svetovni sistem s sedmimi dragocenostmi in ga daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, drugi pa bi iz tega nauka vzel celo eno samo štirivrstično kitico ter jo drugim podrobno učil in razložil, bi slednji zaradi tega ustvaril še večji, neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug. Zakaj? Subhūti, iz tega vznikne neprekosljivo popolno prebujenje Tathāgat, arhatov, popolnoma prebujenih; iz tega vzniknejo Bude, Blaženi. Zakaj? Subhūti, ‘Budove dharme’, o katerih govori Tathāgata, so pravzaprav ne-Budove dharme. Zato se imenujejo Budove dharme.«
tatkiṃ manyase subhūte api nu srotaāpannasyaivaṃ bhavati - mayā srotaāpattiphalaṃ prāptamiti? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | na srotaāpannasyaivaṃ bhavati - mayā srotaāpattiphalaṃ prāptamiti | tatkasya hetoḥ? na hi sa bhagavan kaṃciddharmamāpannaḥ, tenocyate srotaāpanna iti | na rūpamāpanno na śabdān na gandhān na rasān na spraṣṭavyān dharmānāpannaḥ | tenocyate srotaāpanna iti | sacedbhagavan srotaāpannasyaivaṃ bhavet - mayā srotaāpattiphalaṃ prāptamiti, sa eva tasyātmagrāho bhavet, sattvagrāho jīvagrāhaḥ pudgalagrāho bhavediti || bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte api nu sakṛdāgāmina evaṃ bhavati - mayā sakṛdāgāmiphalaṃ prāptamiti? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | sa sakṛdāgāmina evaṃ bhavati - mayā sakṛdāgāmiphalaṃ prāptamiti | tatkasya hetoḥ? na hi sa kaściddharmo yaḥ sakṛdāgāmitvamāpannaḥ | tenocyate sakṛdāgāmīti || bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte api nu anāgāmina evaṃ bhavati - mayānāgāmiphalaṃ prāptamiti? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | na anāgāmina evaṃ bhavati - mayā anāgāmiphalaṃ prāptamiti | tatkasya hetoḥ? na hi sa bhagavan kaściddharmo yo 'nāgāmitvamāpannaḥ | tenocyate anāgāmīti || bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte api nu arhata evaṃ bhavati - mayā arhattvaṃ prāptamiti? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | nārhata evaṃ bhavati - mayā arhattvaṃ prāptamiti | tatkasya hetoḥ? na hi sa bhagavan kaściddharmo yo 'rhannāma | tenocyate - arhanniti | sacedbhagavan arhata evaṃ bhavet - mayā arhattvaṃ prāptamiti, sa eva tasyātmagrāho bhavet, sattvagrāho jīvagrāhaḥ pudgalagrāho bhavet | tatkasya hetoḥ? ahamasmi bhagavaṃstathāgatenārhatā samyaksaṃbuddhena araṇāvihāriṇāmagryo nirdiṣṭaḥ | ahamasmi bhagavan arhan vītarāgaḥ | na ca me bhagavannevaṃ bhavati - arhannasmyahaṃ vītarāga iti | sacenmama bhagavannevaṃ bhavet - mayā arhattvaṃ prāptamiti, na māṃ tathāgato vyākariṣyadaraṇāvihāriṇāmagryaḥ subhūtiḥ kulaputro na kvacidviharati, tenocyate araṇāvihārī araṇāvihārīti || 9 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali vstopnik v tok misli: ‘Dosegel sem sad vstopa v tok’?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Vstopnik v tok ne misli: ‘Dosegel sem sad vstopa v tok.’ Zakaj? Blaženi, ni vstopil v nobeno dharmo. Zato se imenuje vstopnik v tok. Ni vstopil v obliko, zvoke, vonje, okuse, predmete dotika ali miselne pojave. Zato se imenuje vstopnik v tok. Če bi vstopnik v tok mislil: ‘Dosegel sem sad vstopa v tok,’ bi bilo to samo njegovo oklepanje jaza, bitij, živih bitij in oseb.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali enkratni povratnik misli: ‘Dosegel sem sad enkratnega povratka’?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Enkratni povratnik ne misli: ‘Dosegel sem sad enkratnega povratka.’ Zakaj? Ni nobene dharme, ki bi vstopila v stanje enkratnega povratka. Zato se imenuje enkratni povratnik.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali nepovratnik misli: ‘Dosegel sem sad nepovratka’?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Nepovratnik ne misli: ‘Dosegel sem sad nepovratka.’ Zakaj? Blaženi, ni nobene dharme, ki bi vstopila v stanje nepovratka. Zato se imenuje nepovratnik.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali arhat misli: ‘Dosegel sem arhatstvo’?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Arhat ne misli: ‘Dosegel sem arhatstvo.’ Zakaj? Blaženi, ni nobene dharme, ki bi se imenovala arhat. Zato se imenuje arhat. Če bi arhat mislil: ‘Dosegel sem arhatstvo,’ bi bilo to samo njegovo oklepanje jaza, bitij, živih bitij in oseb. Zakaj? Blaženi, Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni, me je razglasil za najodličnejšega med tistimi, ki prebivajo brez spora. Jaz sem, Blaženi, arhat brez strasti, vendar ne mislim: ‘Sem arhat brez strasti.’ Če bi mislil: ‘Dosegel sem arhatstvo,’ Tathāgata ne bi napovedal: ‘Subhūti, sin dobre družine, je najodličnejši med tistimi, ki prebivajo brez spora. Nikjer ne prebiva; zato se imenuje tisti, ki prebiva brez spora.’«
bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte - asti sa kaściddharmo yastathāgatena dīpaṃkarasya tathāgatasyārhataḥ samyaksaṃbuddhasyāntikādudgṛhītaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | nāsti sa kaściddharmo yastathāgatena dīpaṃkarasya tathāgatasyārhataḥ samyaksaṃbuddhasyāntikādudgṛhītaḥ || bhagavānāha - yaḥ kaścitsubhūte bodhisattva evaṃ vadet - ahaṃ kṣetravyūhān niṣpādayiṣyāmīti, sa vitathaṃ vadet | tatkasya hetoḥ? kṣetravyūhāḥ kṣetravyūhā iti subhūte avyūhāste tathāgatena bhāṣitāḥ | tenocyante kṣetravyūhā iti | tasmāttarhi subhūte bodhisattvena mahāsattvena evamapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyaṃ yanna kvacitpratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam | na rūpapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyaṃ na śabdagandharasaspraṣṭavyadharmapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam | tadyathāpi nāma subhūte puruṣo bhavedupetakāyo mahākāyo yattasyaivaṃ rūpa ātmabhāvaḥ syāt tadyathāpi nāma sumeruḥ parvatarājaḥ | tatkiṃ manyase subhūte api nu mahān sa ātmabhāvo bhavet? subhūtirāha - mahān sa bhagavān, mahān sugata sa ātmabhāvo bhavet | tatkasya hetoḥ? ātmabhāva ātmabhāva iti bhagavan na bhāvaḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyata ātmabhāva iti | na hi bhagavan sa bhāvo nābhāvaḥ | tenocyate ātmabhāva iti || 10 ||
Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali obstaja kakšna dharma, ki jo je Tathāgata prejel v navzočnosti Tathāgate, arhata, popolnoma prebujenega Dīpaṃkare?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Ni nobene dharme, ki bi jo Tathāgata prejel v navzočnosti Tathāgate, arhata, popolnoma prebujenega Dīpaṃkare.« Blaženi je dejal: »Subhūti, če bi kak bodhisattva dejal: ‘Budova polja bom pripeljal do popolnosti,’ bi govoril neresnično. Zakaj? Subhūti, to, kar se imenuje ‘ureditve Budovih polj’, je Tathāgata učil kot ne-ureditve. Zato se imenujejo ureditve Budovih polj. Zato, Subhūti, naj bodhisattva, veliko bitje, porodi um, ki ni oprt na nič. Naj ne porodi uma, oprtega na obliko, niti uma, oprtega na zvok, vonj, okus, dotik ali miselne pojave. Predstavljaj si, Subhūti, človeka z dovršenim, velikanskim telesom, katerega telesna pojavnost bi bila kakor Sumeru, kralj gora. Kaj meniš, Subhūti? Ali bi bila ta telesna pojavnost velika?« Subhūti je dejal: »Velika bi bila, Blaženi, velika, Sugata. Zakaj? Blaženi, to, kar je Tathāgata imenoval ‘telesna pojavnost’, je Tathāgata učil kot ne-pojavnost. Zato se imenuje telesna pojavnost. Blaženi, ni niti pojavnost niti ne-pojavnost. Zato se imenuje telesna pojavnost.«
bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte - yāvatyo gaṅgāyāṃ mahānadyāṃ vālukāstāvatya eva gaṅgānadyo bhaveyuḥ? tāsu yā vālukāḥ, api nu tā bahvayo bhaveyuḥ? subhūtirāha - tā eva tāvadbhagavan bahvayo gaṅgānadyo bhaveyuḥ, prāgeva yāstāsu gaṅgānadīṣu vālukāḥ | bhagavānāha - ārocayāmi te subhūte, prativedayāmi te | yāvatyastāsu gaṅgānadīṣu vālukā bhaveyustāvato lokadhātūn kaścideva strī vā puruṣo vā saptaratnaparipurṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, tat kiṃ manyase subhūte - api nu sā strī vā puruṣo vā tatonidānaṃ bahu puṇyaskandhaṃ prasunuyāt? subhūtirāha - bahu bhagavan, bahu sugata strī vā puruṣo vā tatonidānaṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyamasaṃkhyeyam | bhagavānāha - yaśca khalu punaḥ subhūte strī vā puruṣo vā tāvato lokadhātūn saptaratnaparipūrṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, yaśca kulaputro vā kuladuhitā vā ito dharmaparyāyādantaśaścatuṣpādikāmapi gāthāmudgṛhya parebhyo deśayet saṃprakāśayet, ayameva tatonidānaṃ bahutaraṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyamasaṃkhyeyam || 11 ||
Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Če bi bilo toliko rek Ganges, kolikor je zrnc peska v veliki reki Ganges, ali bi bilo zrnc peska v vseh teh rekah veliko?« Subhūti je dejal: »Blaženi, že teh rek Ganges bi bilo veliko, kaj šele zrnc peska v vseh teh rekah.« Blaženi je dejal: »Povem ti, Subhūti, daj ti vedeti: če bi ženska ali moški napolnil toliko svetovnih sistemov, kolikor bi bilo zrnc peska v vseh teh rekah Ganges, s sedmimi dragocenostmi ter jih daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, kaj meniš, Subhūti? Ali bi ta ženska ali moški zaradi tega ustvaril velik skupek zaslug?« Subhūti je dejal: »Velik, Blaženi, velik, Sugata. Ta ženska ali moški bi zaradi tega ustvaril neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug.« Blaženi je dejal: »Toda če bi ena ženska ali moški napolnil toliko svetovnih sistemov s sedmimi dragocenostmi ter jih daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, sin ali hči dobre družine pa bi iz tega nauka vzel celo eno samo štirivrstično kitico ter jo drugim učil in razložil, bi slednji ustvaril še večji, neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug.«
api tu khalu punaḥ subhute yasmin pṛthivīpradeśe ito dharmaparyāyādantaśaścatuṣpādikāmapi gāthāmudgṛhya bhāṣyeta vā saṃprakāśyeta vā, sa pṛthivīpradeśaścaityabhūto bhavet sadevamānuṣāsurasya lokasya, kaḥ punarvādo ye imaṃ dharmaparyāyaṃ sakalasamāptaṃ dhārayiṣyanti vācayiṣyanti paryavāpsyanti, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayiṣyanti | parameṇa te subhūte āścaryeṇa samanvāgatā bhaviṣyanti | tasmiṃśca subhūte pṛthivīpradeśe śāstā viharatyanyatarānyataro vā vijñagurusthānīyaḥ || 12 ||
»Poleg tega, Subhūti, kjerkoli na svetu bi iz tega nauka izrekli ali razložili celo eno samo štirivrstično kitico, bi tisti kraj postal kakor svetišče za svet z njegovimi bogovi, ljudmi in asurami. Kaj šele tisti, ki bodo ta nauk v celoti ohranjali, recitirali, obvladali in ga drugim podrobno razlagali. Subhūti, obdarjeni bodo z najvišjim čudežem. In na tistem kraju, Subhūti, prebiva Učitelj ali drug modrec, ki stoji na mestu Učitelja.«
evamukte āyuṣmān subhūtirbhagavantametadavocat - ko nāma ayaṃ bhagavan dharmaparyāyaḥ, kathaṃ cainaṃ dhārayāmi? evamukte bhagavānāyuṣmantaṃ subhūtimetadavocat - prajñāpāramitā nāmāyaṃ subhūte dharmaparyāyaḥ | evaṃ cainaṃ dhāraya | tatkasya hetoḥ? yaiva subhūte prajñāpāramitā tathāgatena bhāṣitā, saiva apāramitā tathāgatena bhāṣitā | tenocyate prajñāpāramiteti || tatkiṃ manyase subhūte - api nu asti sa kaściddharmo yastathāgatena bhāṣitaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | nāsti sa kaściddharmo yastathāgatena bhāṣitaḥ || bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte - yāvat trisāhasramahāsāhasre lokadhātau pṛthivīrajaḥ kaccit, tadbahu bhavet? subhūtirāha - bahu bhagavan, bahu sugata pṛthivīrajo bhavet | tatkasya hetoḥ? yattadbhagavan pṛthivīrajastathāgatena bhāṣitam, arajastadbhagavaṃstathāgatena bhāṣitam | tenocyate pṛthivīraja iti | yo 'pyasau lokadhātustathāgatena bhāṣitaḥ, adhātuḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyate lokadhāturiti || bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte dvātriṃśanmahāpuruṣalakṣaṇaistathāgato 'rhan samyaksaṃbuddho draṣṭavyaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | dvātriṃśanmahāpuruṣalakṣaṇaistathāgato 'rhan samyaksaṃbuddho draṣṭavyaḥ | tatkasya hetoḥ? yāni hi tāni bhagavan dvātriṃśanmahāpuruṣalakṣaṇāni tathāgatena bhāṣitāni, alakṣaṇāni tāni bhagavaṃstathāgatena bhāṣitāni | tenocyante dvātriṃśanmahāpuruṣalakṣaṇānīti || bhagavānāha - yaśca khalu punaḥ subhūte strī vā puruṣo vā dine dine gaṅgānadīvālukāsamānātmabhāvān parityajet, evaṃ parityajan gaṅgānadīvālukāsamān kalpāṃstānātmabhāvān parityajet, yaśca ito dharmaparyāyadantaśaścatuṣpādikāmapi gāthāmudgṛhyaparebhyo deśayet saṃprakāśayet, ayameva tatonidānaṃ bahutaraṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyamasaṃkhyeyam || 13 ||
Ko je bilo to izrečeno, je častiti Subhūti vprašal Blaženega: »Blaženi, kako se imenuje ta nauk in kako naj ga ohranjam?« Blaženi je odgovoril: »Subhūti, ta nauk se imenuje Popolnost modrosti. Tako ga ohranjaj. Zakaj? Subhūti, prav Popolnost modrosti, o kateri je govoril Tathāgata, je Tathāgata imenoval ne-popolnost. Zato se imenuje Popolnost modrosti.« »Kaj meniš, Subhūti? Ali obstaja kakšna dharma, ki jo je Tathāgata sploh izrekel?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Ni nobene dharme, ki bi jo Tathāgata izrekel.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali bi bilo delcev prahu v tem trikrat tisočkrat velikem svetovnem sistemu veliko?« Subhūti je dejal: »Veliko, Blaženi, veliko, Sugata, bi bilo teh delcev prahu. Zakaj? Blaženi, to, kar je Tathāgata imenoval delce prahu, je Tathāgata izrekel kot ne-delce. Zato se imenujejo delci prahu. In svetovni sistem, o katerem je govoril Tathāgata, je Tathāgata izrekel kot ne-sistem. Zato se imenuje svetovni sistem.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali naj Tathāgato, arhata, popolnoma prebujenega, vidimo po dvaintridesetih znamenjih velikega človeka?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Tathāgate, arhata, popolnoma prebujenega, ne smemo videti po dvaintridesetih znamenjih velikega človeka. Zakaj? Blaženi, dvaintrideset znamenj velikega človeka, o katerih je govoril Tathāgata, je Tathāgata izrekel kot ne-znamenja. Zato se imenujejo dvaintrideset znamenj velikega človeka.« Blaženi je dejal: »Subhūti, če bi ženska ali moški vsak dan žrtvoval toliko teles, kolikor je zrnc peska v Gangesu, in bi tako nadaljeval toliko eonov, kolikor je zrnc peska v Gangesu, nekdo drug pa bi iz tega nauka vzel celo eno samo štirivrstično kitico ter jo drugim učil in razložil, bi slednji ustvaril še večji, neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug.«
atha khalvāyuṣmān subhūtirdharmavegenāśrūṇi prāmuñcat | so 'śrūṇi pramṛjya bhagavantametadavocat - āścaryaṃ bhagavan, paramāścaryaṃ sugata, yāvadayaṃ dharmaparyāyastathāgatena bhāṣito 'grayānasaṃprasthitānāṃ sattvānāmarthāya, śreṣṭhayānasaṃprasthitānāmarthāya, yato me bhagavan jñānamutpannam | na mayā bhagavan jātvevaṃrūpo dharmaparyāyaḥ śrutapūrvaḥ | parameṇa te bhagavan āścaryeṇa samanvāgatā bodhisattvā bhaviṣyanti, ye iha sūtre bhāṣyamāṇe śrutvā bhūtasaṃjñāmutpādayiṣyanti | tatkasya hetoḥ? yā caiṣā bhagavan bhūtasaṃjñā, saiva abhūtasaṃjñā | tasmāttathāgato bhāṣate bhūtasaṃjñā bhūtasaṃjñeti || na mama bhagavan āścaryaṃ yadahamimaṃ dharmaparyāyaṃ bhāṣyamāṇamavakalpayāmi adhimucye | ye 'pi te bhagavan sattvā bhaviṣyantyanāgate 'dhvani paścime kāle paścime samaye paścimāyāṃ pañcaśatyāṃ saddharmavipralope vartamāne, ye imaṃ bhagavan dharmaparyāyamudgrahīṣyanti dhārayiṣyanti vācayiṣyanti paryavāpsyanti, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayiṣyanti, te paramāścaryeṇa samanvāgatā bhaviṣyanti | api tu khalu punarbhagavan na teṣāmātmasaṃjñā pravartiṣyate, na sattvasaṃjñā na jīvasaṃjñā na pudgalasaṃjñā pravartiṣyate, nāpi teṣāṃ kācitsaṃjñā nāsaṃjñā pravartate | tatkasya hetoḥ? yā sā bhagavan ātmasaṃjñā, saivāsaṃjñā | yā sattvasaṃjñā jīvasaṃjñā pudgalasaṃjñā, saivāsaṃjñā | tatkasya hetoḥ? sarvasaṃjñāpagatā hi buddha bhagavantaḥ || evamukte bhagavānāyuṣmantaṃ subhūtimetadavocat - evametat subhūte, evametat | paramāścaryasamanvāgatāste sattvā bhaviṣyanti, ye iha subhūte sūtre bhāṣyamāṇe notrasiṣyanti na saṃtrasiṣyanti na saṃtrāsamāpatsyante | tatkasya hetoḥ? paramapāramiteyaṃ subhūte tathāgatena bhāṣitā yadutāpāramitā | yāṃ ca subhūte tathāgataḥ paramapāramitāṃ bhāṣate, tāmaparimāṇā api buddhā bhagavanto bhāṣante | tenocyante paramapāramiteti || api tu khalu punaḥ subhute yā tathāgatasya kṣāntipāramitā, saiva apāramitā | tatkasya hetoḥ? yadā me subhūte kalirājā aṅgapratyaṅgamāṃsānyacchaitsīt, nāsīnme tasmin samaye ātmasaṃjñā vā sattvasaṃjñā vā jīvasaṃjñā vā pudgalasaṃjñā vā, nāpi me kācitsaṃjñā vā asaṃjñā vā babhūva | tatkasya hetoḥ? sacenme subhūte tasmin samaye ātmasaṃjñā abhaviṣyat, vyāpādasaṃjñāpi me tasmin samaye 'bhaviṣyat | sacetsattvasaṃjñā jīvasaṃjñā pudgalasaṃjñābhaviṣyat, vyāpādasaṃjñāpi me tasmin samaye 'bhaviṣyat | tatkasya hetoḥ? abhijānāmyahaṃ subhūte atīte 'dhvani pañca jātiśatāni yadahaṃ kṣāntivādī ṛṣirabhūvam | tatrāpi me nātmasaṃjñā babhūva, na sattvasaṃjñā, na jīvasaṃjñā, na pudgalasaṃjñā babhūva | tasmāttarhi subhūte bodhisattvena mahāsattvena sarvasaṃjñā vivarjayitvā anuttarāyāṃ samyaksaṃbodhau cittamutpādayitavyam | na rūpapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam, na śabdagandharasaspraṣṭavyadharmapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam, na dharmapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam, nādharmapratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam, na kvacitpratiṣṭhitaṃ cittamutpādayitavyam | tatkasya hetoḥ? yatpratiṣṭhitaṃ tadevāpratiṣṭhitam | tasmādeva tathāgato bhāṣate - apratiṣṭhitena bodhisattvena dānaṃ dātavyam | na rūpaśabdagandharasasparśadharmapratiṣṭhitena dānaṃ dātavyam || api tu khalu punaḥ subhūte bodhisattvena evaṃrūpo dānaparityāgaḥ kartavyaḥ sarvasattvānāmarthāya | tatkasya hetoḥ? yā caiṣā subhūte sattvasaṃjñā, saiva asaṃjñā | ya evaṃ te sarvasattvāstathāgatena bhāṣitāsta eva asattvāḥ | tatkasya hetoḥ? bhūtavādī subhūte tathāgataḥ, satyavādī tathāvādī ananyathāvādī tathāgataḥ, na vitathavādī tathāgataḥ || api tu khalu punaḥ subhūte yastathāgatena dharmo 'bhisaṃbuddho deśito nidhyātaḥ, na tatra satyaṃ na mṛṣā | tadyathāpi nāma subhūte puruṣo 'ndhakārapraviṣṭo na kiṃcidapi paśyet, evaṃ vastupatito bodhisattvo draṣṭavyo yo vastupatito dānaṃ parityajati | tadyathāpi nāma subhūte cakṣuṣmān puruṣaḥ prabhātāyāṃ rātrau sūrye 'bhyudgate nānavidhāni rūpāṇi paśyet, evamavastupatito bodhisattvo draṣṭavyo yo 'vastupatito dānaṃ parityajati || api tu khalu punaḥ subhūte ye kulaputrā vā kuladuhitaro vā imaṃ dharmaparyāyamudgrahīṣyanti dhārayiṣyanti vācayiṣyanti paryavāpsyanti, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayiṣyanti, jñātāste subhūte tathāgatena buddhajñānena, dṛṣṭāste subhūte tathāgatena buddhacakṣuṣā, buddhāste tathāgatena | sarve te subhūte sattvā aprameyamasaṃkhyeyaṃ puṇyaskandhaṃ prasaviṣyanti pratigrahīṣyanti || 14 ||
Tedaj je častiti Subhūti, ganjen od Dharme, potočil solze. Obrisal si je solze in dejal Blaženemu: »Čudovito, Blaženi, nadvse čudovito, Sugata, je ta nauk, ki ga je Tathāgata učil v korist bitij, ki so krenila v najodličnejše vozilo, v korist tistih, ki so krenila v najboljše vozilo. Iz njega se mi je, Blaženi, porodilo spoznanje. Nikoli prej, Blaženi, nisem slišal takšnega nauka. Z najvišjim čudežem bodo obdarjeni bodhisattve, ki ob poslušanju te sutre porodijo zaznavo njene resničnosti. Zakaj? Blaženi, prav ta ‘zaznava resničnosti’ je ne-zaznava. Zato Tathāgata govori o ‘zaznavi resničnosti’. Blaženi, zame ni čudno, da zaupam temu nauku in ga sprejemam, ko se uči. Toda bitja, ki bodo v prihodnosti, v zadnjem času, zadnjem obdobju, v zadnjih petsto letih, ko bo pravi Dharma propadal, ta nauk sprejela, ga ohranjala, recitirala, obvladala in ga drugim podrobno razlagala — ta bodo obdarjena z najvišjim čudežem. V njih pa se ne bo pojavila predstava o jazu, ne predstava o bitju, ne predstava o živem bitju in ne predstava o osebi; niti kakršnakoli predstava niti predstava o ne-predstavi. Zakaj? Blaženi, prav ta ‘predstava o jazu’ je ne-predstava. Predstave o bitju, živem bitju in osebi so prav tako ne-predstave. Zakaj? Bude, Blaženi, so osvobojeni vseh predstav.« Ko je bilo to izrečeno, je Blaženi častitemu Subhūtiju dejal: »Tako je, Subhūti, tako je. Z najvišjim čudežem bodo obdarjena tista bitja, ki se ob učenju te sutre ne bodo tresla, prestrašila ali zapadla v grozo. Zakaj? Subhūti, Tathāgata je to učil kot najvišjo popolnost — to je kot ne-popolnost. In najvišjo popolnost, ki jo uči Tathāgata, učijo tudi neizmerni Bude, Blaženi. Zato se imenuje najvišja popolnost. Poleg tega, Subhūti, Tathāgatova popolnost potrpežljivosti je sama ne-popolnost. Zakaj? Subhūti, ko mi je kralj Kali rezal meso z udov in okončin, takrat v meni ni bilo predstave o jazu, ne predstave o bitju, ne predstave o živem bitju in ne predstave o osebi; ni bilo niti kakšne predstave niti predstave o ne-predstavi. Zakaj? Subhūti, če bi se mi takrat porodila predstava o jazu, bi se porodila tudi predstava sovraštva. Če bi se porodila predstava o bitju, živem bitju ali osebi, bi se porodila tudi predstava sovraštva. Zakaj? Subhūti, spominjam se, da sem bil v petsto preteklih rojstvih modrec, ki je učil potrpežljivost. Tudi tedaj v meni ni bilo predstave o jazu, ne predstave o bitju, ne predstave o živem bitju in ne predstave o osebi. Zato, Subhūti, naj bodhisattva, veliko bitje, opusti vse predstave in porodi um neprekosljivega popolnega prebujenja. Naj ne porodi uma, oprtega na obliko, niti na zvok, vonj, okus, dotik ali miselne pojave; ne uma, oprtega na dharmo, niti uma, oprtega na ne-dharmo; naj porodi um brez kakršnekoli opore. Zakaj? Kar je oprto, je prav to brez opore. Zato Tathāgata pravi, da naj bodhisattva daje dar brez opore in naj ne daje, oprt na obliko, zvok, vonj, okus, dotik ali miselne pojave. Poleg tega, Subhūti, naj bodhisattva tako odpusti dar v korist vseh bitij. Zakaj? Subhūti, prav ta predstava o bitju je ne-predstava. In ‘vsa bitja’, o katerih je govoril Tathāgata, so sama ne-bitja. Zakaj? Subhūti, Tathāgata govori to, kar je resnično, govori resnico, govori tako, kakor je, govori brez odstopanja; Tathāgata ne govori neresnice. Poleg tega, Subhūti, v dharmi, v katero se je Tathāgata prebudil, ki jo je učil in premišljeval, ni niti resnice niti neresnice. Kakor človek, ki vstopi v temo in ne vidi ničesar, tako je treba razumeti bodhisattvo, ki je zapadel v stvari in daje, medtem ko je zapadel v stvari. Kakor pa človek z vidom ob zori, ko vzide sonce, vidi mnogotere oblike, tako je treba razumeti bodhisattvo, ki ni zapadel v stvari in daje, ne da bi vanje zapadel. Poleg tega, Subhūti, tiste sinove in hčere dobre družine, ki ta nauk sprejmejo, ga ohranjajo, recitirajo, obvladajo in ga drugim podrobno razlagajo, Tathāgata pozna z Budovim znanjem, jih vidi z Budovim očesom in jih razume. Vsa ta bitja, Subhūti, bodo ustvarila in prejela neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug.«
yaśca khalu punaḥ subhūte strī vā puruṣo vā purvāhṇakālasamaye gaṅgānadīvālukāsamānātmabhāvān parityajet, evaṃ madhyāhnakālasamaye gaṅgānadīvālukāsamānātmabhāvān parityajet, sāyāhnakālasamaye gaṅgānadīvālukāsamānātmabhāvān parityajet, anena paryāyeṇa bahūni kalpakoṭiniyutaśatasahasrāṇyātmabhāvān parityajet, yaścemaṃ dharmaparyāyaṃ śrutvā na pratikṣipet, ayameva tatonidānaṃ bahutaraṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyamasaṃkhyeyam, kaḥ punarvādo yo likhitvā udgṛhṇīyāddhārayedvācayetparyavāpnuyāt, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayet || api tu khalu punaḥ subhūte acintyo 'tulyo 'yaṃ dharmaparyāyaḥ | ayaṃ ca subhūte dharmaparyāyastathāgatena bhāṣito 'grayānasaṃprasthitānāṃ sattvānāmarthāya, śreṣṭhayānasaṃprasthitānāṃ sattvānāmarthāya | ye imaṃ dharmaparyāyamudgrahīṣyanti dhārayiṣyanti vācayiṣyanti paryavāpsyanti, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayiṣyanti, jñātāste subhūte tathāgatena buddhajñānena, dṛṣṭāste subhūte tathāgatena buddhacakṣuṣā, buddhāste tathāgatena | sarve te subhūte sattvā aprameyeṇa puṇyaskandhenāṃ samanvāgatā bhaviṣyanti | acintyenātulyenāmāpyenāparimāṇena puṇyaskandhena samanvāgatā bhaviṣyanti | sarve te subhūte sattvāḥ samāṃśena bodhiṃ dhārayiṣyanti vacayiṣyanti paryavāpsyanti | tatkasya hetoḥ? na hi śakyaṃ subhūte ayaṃ dharmaparyāyo hīnādhimuktiakaiḥ sattvaiḥ śrotum, nātmadṛṣṭikairna sattvadṛṣṭikairna jīvadṛṣṭikairna pudgaladṛṣṭikaiḥ | nābodhisattvapratijñai sattvaiḥ śakyamayaṃ dharmaparyāyaḥ śrotuṃ vā udgrahītuṃ vā dhārayituṃ vā vācayituṃ vā paryavāptuṃ vā | nedaṃ sthānaṃ vidyate || api tu khalu punaḥ subhūte yatra pṛthivīpradeśe idaṃ sūtraṃ prakaśayiṣyate, pūjanīyaḥ sa pṛthivīpradeśo bhaviṣyati sadevamānuṣāsurasya lokasya | vandanīyaḥ pradakṣiṇīyaśca sa pṛthivīpradeśo bhaviṣyati, caityabhūtaḥ sa pṛthivīpradeśo bhaviṣyati || 15 ||
»Poleg tega, Subhūti, če bi ženska ali moški zjutraj žrtvoval toliko teles, kolikor je zrnc peska v Gangesu, opoldne znova toliko teles, kolikor je zrnc peska v Gangesu, in zvečer prav tako toliko teles, kolikor je zrnc peska v Gangesu, ter bi tako žrtvoval telesa mnogo stotisočev milijonov in milijard eonov, nekdo drug pa bi ta nauk slišal in ga ne bi zavrnil, bi slednji zaradi tega ustvaril še večji, neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug. Kaj šele tisti, ki bi ga zapisal, sprejel, ohranjal, recitiral, obvladal in ga drugim podrobno razlagal. Poleg tega, Subhūti, ta nauk je nepojmljiv in neprimerljiv. Tathāgata ga je učil v korist bitij, ki so krenila v najodličnejše vozilo, v korist bitij, ki so krenila v najboljše vozilo. Tiste, ki ta nauk sprejmejo, ga ohranjajo, recitirajo, obvladajo in ga drugim podrobno razlagajo, Tathāgata pozna z Budovim znanjem, jih vidi z Budovim očesom in jih razume. Vsa ta bitja, Subhūti, bodo obdarjena z neizmernim skupkom zaslug, z nepojmljivim, neprimerljivim, nemerljivim in brezmejnim skupkom zaslug. Vsa ta bitja, Subhūti, bodo enako nosila prebujenje, ga recitirala in obvladala. Zakaj? Subhūti, tega nauka ne morejo poslušati bitja nizkih nagnjenj niti tisti, ki se držijo pogledov o jazu, bitjih, živih bitjih ali osebah. Prav tako ga ne morejo poslušati, sprejeti, ohranjati, recitirati ali obvladati bitja, ki niso sprejela zaobljube bodhisattve. To ni mogoče. Poleg tega, Subhūti, kjerkoli bo ta sutra razložena, bo tisti kraj vreden čaščenja sveta z njegovimi bogovi, ljudmi in asurami; vreden bo priklona in obhoda v desno; postal bo kakor svetišče.«
api tu ye te subhūte kulaputrā vā kuladuhitaro vā imānevaṃrūpān sūtrāntānudgrahīṣyanti dhārayiṣyanti vācayiṣyanti paryavāpsyanti, yoniśaśca manasikariṣyanti, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayiṣyanti, te paribhūtā bhaviṣyanti, suparibhūtāśca bhaviṣyanti | tatkasya hetoḥ? yāni ca teṣāṃ subhūte sattvānāṃ paurvajanmikānyaśubhāni karmāṇi kṛtānyapāyasaṃvartanīyāni, dṛṣṭa eva dharme paribhūtatayā tāni paurvajanmikānyaśubhāni karmāṇi kṣapayiṣyanti, buddhabodhiṃ cānuprāpsyanti || abhijānāmyahaṃ subhūte atīte 'dhvanyasaṃkhyeyaiḥ kalpairasaṃkhyeyatarairdīpaṃkarasya tathāgatasyārhataḥ samyaksaṃbuddhasya pareṇa paratareṇa caturaśītibuddhakoṭiniyutaśatasahasrāṇyabhūvan ye mayārāgitāḥ, ārāgya na virāgitāḥ | yacca mayā subhūte te buddhā bhagavanta ārāgitāḥ, ārāgya na virāgitāḥ, yacca paścime kāle paścime samaye paścimāyāṃ pañcaśatyāṃ saddharmavipralopakāle vartamāne imānevaṃrūpān sūtrāntānudgrahīṣyanti dhārayiṣyanti vācayiṣyanti paryavāpsyanti, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayiṣyanti, asya khalu punaḥ subhūte puṇyaskandhasyāntikādasau paurvakaḥ puṇyaskandhaḥ śatatamīmapi kalāṃ nopaiti, sahasratamīmapi śatasahasratamīmapi koṭimamipi koṭiśatatamīmapi koṭiśatasahasratamīmapi koṭiniyutaśatasahasratamīmapi | saṃkhyāmapi kalāmapi gaṇanāmapi upamāmapi upaniṣadamapi yāvadaupamyamapi na kṣamate || sacetpunaḥ subhūte teṣāṃ kulaputrāṇāṃ kuladuhitṝṇāṃ vā ahaṃ puṇyaskandhaṃ bhāṣeyam, yāvatte kulaputrā vā kuladuhitaro vā tasmin samaye puṇyaskandhaṃ prasaviṣyanti, pratigrahīṣyanti, unmādaṃ sattvā anuprāpnuyuścittavikṣepaṃ vā gaccheyuḥ | api tu khalu punaḥ subhūte acintyo 'tulyo 'yaṃ dharmaparyāyastathāgatena bhāṣitaḥ | asya acintya eva vipākaḥ pratikāṅkṣitavyaḥ || 16 ||
»Poleg tega, Subhūti, tisti sinovi ali hčere dobre družine, ki sprejmejo takšne sutre, jih ohranjajo, recitirajo, obvladajo, jim pravilno namenjajo pozornost in jih drugim podrobno razlagajo, bodo prezirani — celo močno prezirani. Zakaj? Subhūti, kakršnakoli škodljiva dejanja iz prejšnjih rojstev so ta bitja storila in bi vodila v stanja bede, se bodo s tem, da so v tem življenju prezirana, izčrpala, in dosegla bodo Budovo prebujenje. Subhūti, spominjam se, da je v preteklosti, neizračunljive in še bolj neizračunljive eone pred Tathāgato, arhatom, popolnoma prebujenim Dīpaṃkaro, živelo štiriinosemdeset stotisočev milijonov in milijard Bud, ki sem jim izkazal zadovoljstvo in se, ko sem jim ga izkazal, od njih nisem odvrnil. Subhūti, v primerjavi z mojim čaščenjem teh Bud je skupek zaslug tistih, ki bodo v zadnjem času, zadnjem obdobju, v zadnjih petsto letih, ko bo pravi Dharma propadal, sprejeli takšne sutre, jih ohranjali, recitirali, obvladali in jih drugim podrobno razlagali, tolikšen, da se tisti prejšnji skupek zaslug ne približa niti njegovi stotini, niti tisočini, niti stotisočini, niti desetmilijonini, niti stotini desetmilijonine, niti stotisočini desetmilijonine, niti stotisočmilijardini; ne dopušča števila, deleža, izračuna, primerjave, analogije ali kakršnekoli druge mere. Subhūti, če bi povedal, kolikšen skupek zaslug bodo ti sinovi in hčere dobre družine takrat ustvarili in prejeli, bi bitja ponorela ali bi se jim um zmedel. Poleg tega, Subhūti, Tathāgata je ta nauk učil kot nepojmljiv in neprimerljiv. Od njega je treba pričakovati nepojmljiv sad.«
atha khalvāyuṣmān subhūtirbhagavantametadavocat - kathaṃ bhagavan bodhisattvayānasaṃprasthitena sthātavyam, kathaṃ pratipattavyam, kathaṃ cittaṃ pragrahītavyam? bhagavānāha - iha subhūte bodhisattvayānasaṃprasthitena evaṃ cittamutpādayitavyam - sarve sattvā mayā anupadhiśeṣe nirvāṇadhātau parinirvāpayitavyāḥ | evaṃ sa sattvān parinirvāpya na kaścitsattvaḥ parinirvāpito bhavati | tatkasya hetoḥ? sacetsubhūte bodhisattvasya sattvasaṃjñā pravarteta, na sa bodhisattva iti vaktavyaḥ | jīvasaṃjñā vā yāvatpudgalasaṃjñā vā pravarteta, na sa bodhisattva iti vaktavyaḥ | tatkasya hetoḥ? nāsti subhūte sa kaściddharmo yo bodhisattvayānasaṃprasthito nāma || tatkiṃ manyase subhūte asti sa kaściddharmo yastathāgatena dīpaṃkarasya tathāgatasyāntikādanuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ? evamukte āyuṣmān subhūtirbhagavantametadavocat - yathāhaṃ bhagavato bhāṣitasyārthamājānāmi, nāsti sa bhagavan kaściddharmo yastathāgatena dīpaṃkarasya tathāgatasyārhataḥ samyaksaṃbuddhasyāntikādanuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ | evamukte bhagavānāyuṣmantaṃ subhūtimetadavocat - evametatsubhūte, evametat | nāsti subhūte sa kaściddharmo yastathāgatena dīpaṃkarasya tathāgatasyārhataḥ samyaksaṃbuddhasyāntikādanuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ | sacetpunaḥ subhūte kaściddharmastathāgatenābhisaṃbuddho 'bhaviṣyat, na māṃ dīpaṃkarastathāgato vyākariṣyat - bhaviṣyasi tvaṃ māṇava anāgate 'dhvani śākyamunirnāma tathāgato 'rhan samyaksaṃbuddha iti | yasmāttarhi subhūte tathāgatenārhatā samyaksaṃbuddhena nāsti sa kaściddharmo yo 'nuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ, tasmādahaṃ dīpaṃkareṇa tathāgatena vyākṛta - bhaviṣyasi tvaṃ māṇava anāgate 'dhvani śākyamunirnāma tathāgato 'rhan samyaksaṃbuddha | tatkasya hetoḥ? tathāgata iti subhūte bhūtatathatāyā etadadhivacanam | tathāgata iti subhūte anutpādadharmatāyā etadadhivacanam | tathāgata iti subhūte dharmocchedasyaitadadhivacanam | tathāgata iti subhūte atyantānutpannasyaitadadhivacanam | tatkasya hetoḥ? eṣa subhūte anutpādo yaḥ paramārthaḥ | yaḥ kaścitsubhūte evaṃ vadet - tathāgatenārhatā samyaksaṃbuddhena anuttarā samyaksaṃbodhirabhisaṃbuddheti, sa vitathaṃ vadet | abhyācakṣīta māṃ sa subhūte asatodgṛhītena | tatkasya hetoḥ? nāsti subhūte sa kaściddharmo yastathāgatena anuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ | yaśca subhūte tathāgatena dharmo 'bhisaṃbuddho deśito vā tatra na satyaṃ na mṛṣā | tasmāttathāgato bhāṣate - sarvadharmā buddhadharmā iti | tatkasya hetoḥ? sarvadharmā iti subhūte adharmāstathāgatena bhāṣitāḥ | tasmāducyante sarvadharmā buddhadharmā iti || tadyathāpi nāma subhūte puruṣo bhavedupetakāyo mahākāyaḥ? āyuṣmān subhūtirāha - yo 'sau bhagavaṃstathāgatena puruṣo bhāṣita upetakāyo mahākāya iti, akāyaḥ sa bhagavaṃstathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyate upetakāyo mahākāya iti || bhagavānāha - evametatsubhūte | yo bodhisattva evaṃ vadet - ahaṃ sattvān parinirvāpayiṣyāmiti, na sa bodhisattva iti vaktavyaḥ | tatkasya hetoḥ? asti subhūte sa kaściddharmo yo bodhisattvo nāma? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | nāsti sa kaściddharmo yo bodhisattvo nāma | bhagavānāha - sattvāḥ sattvā iti subhūte asattvāste tathāgatena bhāṣitāḥ, tenocyante sattvā iti | tasmāttathāgato bhāṣate - nirātmānaḥ sarvadharmā nirjīvā niṣpoṣā niṣpudgalāḥ sarvadharmā iti || yaḥ subhūte bodhisattva evaṃ vadet - ahaṃ kṣetravyūhānniṣpādayiṣyāmīti, sa vitathaṃ vadet | tatkasya hetoḥ? kṣetravyūhāḥ kṣetravyūhā iti subhūte avyūhāste tathāgatena bhāṣitāḥ | tenocyante kṣetravyūhā iti || yaḥ subhūte bodhisattvo nirātmāno dharmā nirātmāno dharmā ityadhimucyate, tathāgatenārhatā samyaksaṃbuddhena bodhisattvo mahāsattva ityākhyātaḥ || 17 ||
Nato je častiti Subhūti vprašal Blaženega: »Blaženi, kako naj tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve, stoji, kako naj ravna in kako naj obvladuje um?« Blaženi je dejal: »Tu, Subhūti, naj tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve, porodi takšen um: ‘Vsa bitja bom pripeljal do dokončne nirvāṇe v elementu nirvāṇe brez preostanka.’ Toda potem ko tako pripelje bitja do dokončne nirvāṇe, v resnici ni bilo do dokončne nirvāṇe pripeljano nobeno bitje. Zakaj? Subhūti, če bi se pri bodhisattvi pojavila predstava o bitju, ga ne bi smeli imenovati bodhisattva. Če bi se pojavila predstava o živem bitju ali vse do predstave o osebi, ga ne bi smeli imenovati bodhisattva. Zakaj? Subhūti, ni nobene dharme, ki bi se imenovala ‘tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve’. Kaj meniš, Subhūti? Ali obstaja kakšna dharma, po kateri se je Tathāgata v navzočnosti Tathāgate Dīpaṃkare prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje?« Ko je bilo to izrečeno, je častiti Subhūti odgovoril: »Blaženi, kakor razumem pomen tega, kar je Blaženi učil, ni nobene dharme, po kateri se je Tathāgata v navzočnosti Tathāgate, arhata, popolnoma prebujenega Dīpaṃkare prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje.« Blaženi je častitemu Subhūtiju dejal: »Tako je, Subhūti, tako je. Ni nobene dharme, po kateri se je Tathāgata v navzočnosti Tathāgate, arhata, popolnoma prebujenega Dīpaṃkare prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje. Če bi obstajala kakšna dharma, v katero se je Tathāgata prebudil, mi Dīpaṃkara Tathāgata ne bi napovedal: ‘Mladenič, v prihodnosti boš postal Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni z imenom Śākyamuni.’ Prav zato, ker ni nobene dharme, v katero se je Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni, prebudil kot v neprekosljivo popolno prebujenje, mi je Dīpaṃkara Tathāgata napovedal: ‘Mladenič, v prihodnosti boš postal Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni z imenom Śākyamuni.’ Zakaj? Subhūti, ‘Tathāgata’ je poimenovanje za resničnost-takšnost. ‘Tathāgata’ je poimenovanje za naravo dharm kot nerojenih. ‘Tathāgata’ je poimenovanje za prekinitev dharm. ‘Tathāgata’ je poimenovanje za tisto, kar je povsem nerojeno. Zakaj? Subhūti, ta nenastanek je najvišji pomen. Kdor bi, Subhūti, dejal: ‘Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni, se je prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje,’ bi govoril neresnično in bi me napačno predstavljal, ker bi zgrabil nekaj, česar ni. Zakaj? Subhūti, ni nobene dharme, v katero se je Tathāgata prebudil kot v neprekosljivo popolno prebujenje. In v dharmi, v katero se je Tathāgata prebudil ali jo učil, ni niti resnice niti neresnice. Zato Tathāgata pravi: ‘Vse dharme so Budove dharme.’ Zakaj? Subhūti, ‘vse dharme’ je Tathāgata učil kot ne-dharme. Zato se imenujejo vse dharme, Budove dharme. Predstavljaj si, Subhūti, človeka z dovršenim, velikanskim telesom.« Častiti Subhūti je dejal: »Blaženi, tega človeka, ki ga je Tathāgata opisal kot človeka z dovršenim, velikanskim telesom, je Tathāgata opisal kot breztelesnega. Zato se imenuje človek z dovršenim, velikanskim telesom.« Blaženi je dejal: »Tako je, Subhūti. Bodhisattve, ki pravi: ‘Bitja bom pripeljal do dokončne nirvāṇe,’ ne bi smeli imenovati bodhisattva. Zakaj? Subhūti, ali obstaja kakšna dharma, ki se imenuje bodhisattva?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Ni nobene dharme, ki se imenuje bodhisattva.« Blaženi je dejal: »Subhūti, ‘bitja’ je Tathāgata učil kot ne-bitja. Zato se imenujejo bitja. Zato Tathāgata pravi, da so vse dharme brez jaza, brez živega bitja, brez vzdrževalnega načela in brez osebe. Subhūti, bodhisattva, ki pravi: ‘Budova polja bom pripeljal do popolnosti,’ govori neresnično. Zakaj? Subhūti, ‘ureditve Budovih polj’ je Tathāgata učil kot ne-ureditve. Zato se imenujejo ureditve Budovih polj. Subhūti, bodhisattvo, ki je prepričan, da so dharme brez jaza — ‘dharme so brez jaza’ — Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni, imenuje bodhisattva, veliko bitje.«
bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte - saṃvidyate tathāgatasya māṃsacakṣuḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, saṃvidyate tathāgatasya māṃsacakṣuḥ | bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte saṃvidyate tathāgatasya divyaṃ cakṣuḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, saṃvidyate tathāgatasya divyaṃ cakṣuḥ | bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte saṃvidyate tathāgatasya prajñācakṣuḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, saṃvidyate tathāgatasya prajñācakṣuḥ | bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte saṃvidyate tathāgatasya dharmacakṣuḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, saṃvidyate tathāgatasya dharmacakṣuḥ | bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte saṃvidyate tathāgatasya buddhacakṣuḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, saṃvidyate tathāgata buddhacakṣuḥ | bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte yāvantyo gaṅgāyāṃ mahānadyāṃ vālukāḥ, api nu tā vālukāstathāgatena bhāṣitāḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, evametat sugata | bhāṣitāstathāgatena vālukāḥ | bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte yāvatyo gaṅgāyāṃ mahānadyāṃ vālukāḥ, tāvatya eva gaṅgānadyo bhaveyuḥ, tāsu vā vālukāḥ, tāvantaśca lokadhātavo bhaveyuḥ, kaccidbahavaste lokadhātavo bhaveyuḥ? subhūtirāha - evametadbhagavan, evametat sugata | bahavaste lokadhātavo bhaveyuḥ | bhagavānāha - yāvantaḥ subhūte teṣu lokadhātuṣu sattvāḥ, teṣāmahaṃ nānābhāvāṃ cittadhārāṃ prajānāmi | tatkasya hetoḥ? cittadhārā cittadhāreti subhūte adhāraiṣā tathāgatena bhāṣitā, tenocyate cittadhāreti | tatkasya hetoḥ? atītaṃ subhūte cittaṃ nopalabhyate | anāgataṃ cittaṃ nopalabhyate | pratyutpannaṃ cittaṃ nopalabhyate || 18 ||
Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali ima Tathāgata telesno oko?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, Tathāgata ima telesno oko.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali ima Tathāgata božansko oko?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, Tathāgata ima božansko oko.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali ima Tathāgata oko modrosti?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, Tathāgata ima oko modrosti.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali ima Tathāgata oko Dharme?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, Tathāgata ima oko Dharme.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali ima Tathāgata Budovo oko?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, Tathāgata ima Budovo oko.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali je Tathāgata govoril o zrnih peska v veliki reki Ganges?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, da, Sugata. Tathāgata je govoril o zrnih peska.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Če bi bilo toliko rek Ganges, kolikor je zrnc peska v veliki reki Ganges, in bi bilo v njih toliko zrnc peska, kolikor je teh rek, ter bi bilo toliko svetovnih sistemov, kolikor je vseh teh zrnc peska, ali bi bilo teh svetovnih sistemov veliko?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, da, Sugata. Teh svetovnih sistemov bi bilo veliko.« Blaženi je dejal: »Subhūti, kolikor je bitij v teh svetovnih sistemih, poznam raznolike tokove uma vseh njih. Zakaj? Subhūti, to, kar se imenuje ‘tok uma’, je Tathāgata učil kot ne-tok. Zato se imenuje tok uma. Zakaj? Subhūti, preteklega uma ni mogoče prijeti; prihodnjega uma ni mogoče prijeti; sedanjega uma ni mogoče prijeti.«
tatkiṃ manyase subhūte yaḥ kaścitkulaputro vā kuladuhitā vā imaṃ trisāhasramahāsāhasraṃ lokadhātuṃ saptaratnaparipūrṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, api nu sa kulaputro vā kuladuhitā vā tatonidānaṃ bahu puṇyaskandhaṃ prasunuyāt? subhūtirāha - bahu bhagavan, bahu sugata | bhagavānāha - evametatsubhūte, evametat | bahu sa kulaputro vā kuladuhitā vā tatonidānaṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyamasaṃkhyeyam | tatkasya hetoḥ? puṇyaskandhaḥ puṇyaskandha iti subhūte askandhaḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyate puṇyaskandha iti | sacet punaḥ subhūte puṇyaskandho 'bhaviṣyat, na tathāgato 'bhāṣiṣyat puṇyaskandhaḥ puṇyaskandha iti || 19 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Če bi sin ali hči dobre družine napolnil ta trikrat tisočkrat veliki svetovni sistem s sedmimi dragocenostmi in ga daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, ali bi zaradi tega ustvaril velik skupek zaslug?« Subhūti je dejal: »Velik, Blaženi, velik, Sugata.« Blaženi je dejal: »Tako je, Subhūti, tako je. Ta sin ali hči dobre družine bi zaradi tega ustvaril neizmeren, neizračunljiv skupek zaslug. Zakaj? Subhūti, ‘skupek zaslug’ je Tathāgata učil kot ne-skupek. Zato se imenuje skupek zaslug. Če bi, Subhūti, skupek zaslug v resnici bil skupek, Tathāgata ne bi govoril o ‘skupku zaslug’.«
tatkiṃ manyase subhūte rūpakāyapariniṣpattyā tathāgato draṣṭavyaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | na rūpakāyapariniṣpattyā tathāgato draṣṭavyaḥ | tatkasya hetoḥ? rūpakāyapariniṣpattī rūpakāyapariniṣpattiriti bhagavan apariniṣpattireṣā tathāgatena bhāṣitā | tenocyate rūpakāyapariniṣpattiriti || bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavān | na lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ | tatkasya hetoḥ? yaiṣā bhagavan lakṣaṇasaṃpattathāgatena bhāṣitā, alakṣaṇasaṃpadeṣā tathāgatena bhāṣitā | tenocyate lakṣaṇasaṃpaditi || 20 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali naj Tathāgato vidimo po popolni dovršenosti telesne oblike?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Tathāgate ne smemo videti po popolni dovršenosti telesne oblike. Zakaj? Blaženi, to, kar se imenuje popolna dovršenost telesne oblike, je Tathāgata učil kot ne-dovršenost. Zato se imenuje popolna dovršenost telesne oblike.« Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali naj Tathāgato vidimo po popolnosti znamenj?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Tathāgate ne smemo videti po popolnosti znamenj. Zakaj? Blaženi, to, kar se imenuje popolnost znamenj, je Tathāgata učil kot ne-popolnost znamenj. Zato se imenuje popolnost znamenj.«
bhagavānāha - tatkiṃ manyase subhūte api nu tathāgatasyaivaṃ bhavati - mayā dharmo deśita iti? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan tathāgatasyaivaṃ bhavati - mayā dharmo deśita iti | bhagavānāha - yaḥ subhūte evaṃ vadet - tathāgatena dharmo deśita iti, sa vitathaṃ vadet | abhyācakṣīta māṃ sa subhūte asatodgṛhītena | tatkasya hetoḥ? dharmadeśanā dharmadeśaneti subhūte nāsti sa kaściddharmo yo dharmadeśanā nāmopalabhyate || evamukte āyuṣmān subhūtirbhagavantametadavocat - asti bhagavan kecitsattvā bhaviṣyantyanāgate 'dhvani paścime kāle paścime samaye paścimāyāṃ pañcaśatyāṃ saddharmavipralope vartamāne, ya imānevaṃrūpān dharmān śrutvā abhiśraddhāsyanti | bhagavānāha - na te subhūte sattvā nāsattvāḥ | tatkasya hetoḥ? sattvāḥ sattvā iti subhūte sarve te subhūte asattvāstathāgatena bhāṣitāḥ | tenocyante sattvā iti || 21 ||
Blaženi je dejal: »Kaj meniš, Subhūti? Ali Tathāgata misli: ‘Učil sem Dharmo’?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Tathāgata ne misli: ‘Učil sem Dharmo.’« Blaženi je dejal: »Subhūti, kdor bi dejal: ‘Tathāgata je učil Dharmo,’ bi govoril neresnično in bi me napačno predstavljal, ker bi zgrabil nekaj, česar ni. Zakaj? Subhūti, kar zadeva ‘poučevanje Dharme’, ni nobene dharme, ki bi jo bilo mogoče prijeti kot nekaj, kar se imenuje poučevanje Dharme.« Ko je bilo to izrečeno, je častiti Subhūti vprašal Blaženega: »Blaženi, ali bodo v prihodnosti, v zadnjem času, zadnjem obdobju, v zadnjih petsto letih, ko bo pravi Dharma propadal, obstajala bitja, ki bodo, ko bodo slišala takšne dharme, vanje zaupala?« Blaženi je dejal: »Subhūti, niso niti bitja niti ne-bitja. Zakaj? Subhūti, vse tiste, ki se imenujejo ‘bitja’, je Tathāgata učil kot ne-bitja. Zato se imenujejo bitja.«
tatkiṃ manyase subhūte - api nu asti sa kaściddharmaḥ, yastathāgatenānuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ? āyuṣmān subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | nāsti sa bhagavan kaściddharmo yastathāgatenānuttarāṃ samyaksaṃbodhimabhisaṃbuddhaḥ | bhagavānāha - evametatsubhūte, evametat | aṇurapi tatra dharmo na saṃvidyate nopalabhyate | tenocyate anuttarā samyaksaṃbodhiriti || 22 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali obstaja sploh kakšna dharma, po kateri se je Tathāgata prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje?« Častiti Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Ni nobene dharme, po kateri se je Tathāgata prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje.« Blaženi je dejal: »Tako je, Subhūti, tako je. Tam ni mogoče najti ali prijeti niti najmanjše dharme. Zato se imenuje neprekosljivo popolno prebujenje.«
api tu khalu punaḥ subhūte samaḥ sa dharmo na tatra kaścidviṣamaḥ | tenocyate anuttarā samyaksaṃbodhiriti | nirātmatvena niḥsattvatvena nirjīvatvena niṣpudgalatvena samā sā anuttarā samyaksaṃbodhiḥ sarvaiḥ kuśalairdharmairabhisaṃbudhyate | tatkasya hetoḥ? kuśalā dharmāḥ kuśalā dharmā iti subhūte adharmāścaiva te tathāgatena bhāṣitāḥ | tenocyante kuśalā dharmā iti || 23 ||
»Poleg tega, Subhūti, ta dharma je enaka; v njej ni nikakršne neenakosti. Zato se imenuje neprekosljivo popolno prebujenje. To neprekosljivo popolno prebujenje, enako po nejazstvu, ne-bitjskosti, ne-živosti in ne-osebnosti, se popolnoma prebudi skozi vse blagodejne kakovosti. Zakaj? Subhūti, te ‘blagodejne kakovosti’ je Tathāgata učil prav kot ne-kakovosti. Zato se imenujejo blagodejne kakovosti.«
yaśca khalu punaḥ subhute strī vā puruṣo vā yāvantastrisāhasramahāsāhasre lokadhātau sumeravaḥ parvatarājānaḥ, tāvato rāśīn saptānāṃ ratnānāmabhisaṃhṛtya tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, yaśca kulaputro vā kuladuhitā vā itaḥ prajñāpāramitāyā dharmaparyāyādantaśaścatuṣpādikāmapi gāthāmudgṛhya parebhyo deśayet, asya subhūte puṇyaskandhasya asau paurvakaḥ puṇyaskandhaḥ śatatamīmapi kalāṃ nopaiti, yāvadupaniṣadamapi na kṣamate || 24 ||
»Poleg tega, Subhūti, če bi ženska ali moški zbral toliko kupov sedmih dragocenosti, kolikor je gora Sumeru, kraljev gora, v trikrat tisočkrat velikem svetovnem sistemu, in jih daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim; sin ali hči dobre družine pa bi iz tega nauka Popolnosti modrosti vzel celo eno samo štirivrstično kitico ter jo učil drugim — Subhūti, tisti prejšnji skupek zaslug ne doseže niti stotine slednjega in ga z njim ni mogoče primerjati po nobeni meri.«
tatkiṃ manyase subhūte - api nu tathāgatasyaivaṃ bhavati - mayā sattvāḥ parimocitā iti? na khalu punaḥ subhūte evaṃ draṣṭavyam | tatkasya hetoḥ? nāsti subhūte kaścitsattvo yastathāgatena parimocitaḥ | yadi punaḥ subhūte kaścitsattvo 'bhaviṣyadyastathāgatena parimocitaḥ syāt, sa eva tathāgatasyātmagrāho 'bhaviṣyat, sattvagrāho jīvagrāhaḥ pudgalagrāho 'bhaviṣyat | ātmagrāha iti subhūte agrāha eṣa tathāgatena bhāṣitaḥ | sa ca bālapṛthagjanairudgṛhītaḥ | bālapṛthagjanā iti subhūte ajanā eva te tathāgatena bhāṣitāḥ | tenocyante bālapṛthagjanā iti || 25 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali Tathāgata misli: ‘Osvobodil sem bitja’? Subhūti, tega ne smemo razumeti tako. Zakaj? Subhūti, ni nobenega bitja, ki ga je Tathāgata osvobodil. Če bi obstajalo bitje, ki ga je Tathāgata osvobodil, bi bilo to samo Tathāgatovo oklepanje jaza, bitij, živih bitij in oseb. Subhūti, to, kar se imenuje ‘oklepanje jaza’, je Tathāgata učil kot ne-oklepanje, vendar se ga oprijemajo otročji navadni ljudje. Subhūti, tiste, ki se imenujejo ‘otročji navadni ljudje’, je Tathāgata učil kot ne-ljudi. Zato se imenujejo otročji navadni ljudje.«
tatkiṃ manyase subhūte - lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan | yathāhaṃ bhagavato bhāṣitasyārthamājānāmi, na lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ | bhagavānāha - sādhu sādhu subhūte, evametatsubhūte, evametadyathā vadasi | na lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ | tatkasya hetoḥ? sacetpunaḥ subhūte lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyo 'bhaviṣyat, rājāpi cakravartī tathāgato 'bhaviṣyat | tasmānna lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ | āyuṣmān subhutirbhagavantametadavocat - yathāhaṃ bhagavato bhāṣitasyārthamājānāmi, na lakṣaṇasaṃpadā tathāgato draṣṭavyaḥ || atha khalu bhagavāṃstasyāṃ velāyāmime gāthe abhāṣata - ye māṃ rūpeṇa cādrākṣurye māṃ ghoṣeṇa cānvaguḥ | mithyāprahāṇaprasṛtā na māṃ drakṣyanti te janāḥ || 1 || dharmato buddho draṣṭavyo dharmakāyā hi nāyakāḥ | dharmatā ca na vijñeyā na sā śakyā vijānitum || 2 || 26 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali naj Tathāgato vidimo po popolnosti znamenj?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi. Kakor razumem pomen tega, kar je Blaženi učil, Tathāgate ne smemo videti po popolnosti znamenj.« Blaženi je dejal: »Dobro, dobro, Subhūti. Tako je, Subhūti, kakor praviš. Tathāgate ne smemo videti po popolnosti znamenj. Zakaj? Subhūti, če bi bilo mogoče Tathāgato videti po popolnosti znamenj, bi bil tudi kralj, ki obrača kolo, Tathāgata. Zato Tathāgate ne smemo videti po popolnosti znamenj.« Častiti Subhūti je dejal Blaženemu: »Kakor razumem pomen tega, kar je Blaženi učil, Tathāgate ne smemo videti po popolnosti znamenj.« Tedaj je Blaženi izrekel ti kitici: »Tisti, ki so me videli po obliki, in tisti, ki so mi sledili po zvoku, so krenili na zmotno pot; ti ljudje me ne bodo videli. Budo je treba videti iz Dharme, kajti vodniki imajo telesa Dharme; narava dharm pa ni predmet spoznanja in je ni mogoče spoznati kot predmet.«
tatkiṃ manyase subhūte lakṣaṇasaṃpadā tathāgatena anuttarā samyaksaṃbodhirabhisaṃbuddhā? na khalu punaste subhūte evaṃ draṣṭavyam | tatkasya hetoḥ? na hi subhūte lakṣaṇasaṃpadā tathāgatena anuttarā samyaksaṃbodhirabhisaṃbuddhā syāt | na khalu punaste subhūte kaścidevaṃ vadet - bodhisattvayānasaṃprasthitaiḥ kasyaciddharmasya vināśaḥ prajñaptaḥ ucchedo veti | na khalu punaste subhūte evaṃ draṣṭavyam | tatkasya hetoḥ? na bodhisattvayānasaṃprasthitaiḥ kasyaciddharmasya vināśaḥ prajñapto nocchedaḥ || 27 ||
»Kaj meniš, Subhūti? Ali se je Tathāgata po popolnosti znamenj prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje? Subhūti, tega ne smeš razumeti tako. Zakaj? Tathāgata se ni po popolnosti znamenj prebudil v neprekosljivo popolno prebujenje. Prav tako, Subhūti, naj nihče ne reče, da so tisti, ki so krenili v vozilo bodhisattve, razglasili uničenje ali izničenje katerekoli dharme. Subhūti, tega ne smeš razumeti tako. Zakaj? Tisti, ki so krenili v vozilo bodhisattve, niso razglasili niti uničenja niti izničenja katerekoli dharme.«
yaśca khalu punaḥ subhūte kulaputro vā kuladuhitā vā gaṅgānadīvālukāsamāṃllokadhātūn saptaratnaparipūrṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, yaśca bodhisattvo nirātmakeṣvanutpattikeṣu dharmeṣu kṣāntiṃ pratilabhate, ayameva tatonidānaṃ bahutaraṃ puṇyaskandhaṃ prasavedaprameyamasaṃkhyeyam | na khalu punaḥ subhūte bodhisattvena mahāsattvena puṇyaskandhaḥ parigrahītavyaḥ | āyuṣmān subhūtirāha - nanu bhagavan bodhisattvena puṇyaskandhaḥ parigrahītavyaḥ? bhagavānāha - parigrahītavyaḥ subhūte no grahītavyaḥ | tenocyate parigrahītavya iti || 28 ||
»Poleg tega, Subhūti, če bi sin ali hči dobre družine napolnil toliko svetovnih sistemov, kolikor je zrnc peska v reki Ganges, s sedmimi dragocenostmi ter jih daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, neki bodhisattva pa bi dosegel potrpežljivo sprejetje glede nejaznih, nerojenih dharm, bi slednji zaradi tega ustvaril še večji, neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug. Vendar pa, Subhūti, bodhisattva, veliko bitje, ne sme prisvojiti skupka zaslug.« Častiti Subhūti je dejal: »Blaženi, ali bodhisattva ne sme prisvojiti skupka zaslug?« Blaženi je dejal: »Lahko ga sprejme, Subhūti, vendar se ga ne sme oprijeti. Zato se pravi, da ga sprejme.«
api tu khalu punaḥ subhūte yaḥ kaścidevaṃ vadet - tathāgato gacchati vā āgacchati vā tiṣṭhati vā niṣīdati vā, śayyāṃ vā kalpayati, na me subhūte (sa) bhāṣitasyārthamājānāti | tatkasya hetoḥ? tathāgata iti subhūte ucyate na kvacidgato na kutaścidāgataḥ | tenocyate tathāgato 'rhan samyaksaṃbuddha iti || 29 ||
»Poleg tega, Subhūti, kdor pravi: ‘Tathāgata gre ali prihaja, stoji ali sedi ali leže,’ ne razume pomena tega, kar sem učil. Zakaj? Subhūti, ‘Tathāgata’ pomeni tistega, ki ni nikamor odšel in ni od nikoder prišel. Zato se imenuje Tathāgata, arhat, popolnoma prebujeni.«
yaśca khalu punaḥ subhūte kulaputro vā kuladuhitā vā yāvanti trisāhasramahāsāhasre lokadhātau pṛthivīrajāṃsi, tāvatāṃ lokadhātūnāmevaṃrūpaṃ maṣiṃ kuryāt yāvadevamasaṃkhyeyena vīryeṇa tadyathāpi nāma paramāṇusaṃcayaḥ, tatkiṃ manyase subhūte - api nu bahuḥ sa paramāṇusaṃcayo bhavet? subhūtirāha - evametadbhagavan, evametatsugata | bahuḥ sa paramāṇusaṃcayo bhavet | tatkasya hetoḥ? sacedbhagavan bahuḥ paramāṇusaṃcayo 'bhaviṣyat, na bhagavānavakṣyat - paramāṇusaṃcaya iti | tatkasya hetoḥ? yo 'sau bhagavan paramāṇusaṃcayastathāgatena bhāṣitaḥ, asaṃcayaḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyate paramāṇusaṃcaya iti | yaśca tathāgatena bhāṣitastrisāhasramahāsāhasro lokadhāturiti, adhātuḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyate trisāhasramahāsāhasro lokadhāturiti | tatkasya hetoḥ? sacedbhagavan lokadhāturabhaviṣyat, sa eva piṇḍagrāho 'bhaviṣyat | yaścaiva piṇḍagrāhastathāgatena bhāṣitaḥ, agrāhaḥ sa tathāgatena bhāṣitaḥ | tenocyate piṇḍagrāha iti | bhagavānāha - piṇḍagrāhaścaiva subhūte avyavahāro 'nabhilāpyaḥ | na sa dharmo nādharmaḥ | sa ca bālapṛthagjanairudgṛhītaḥ || 30 ||
»Poleg tega, Subhūti, če bi sin ali hči dobre družine vzel toliko svetovnih sistemov, kolikor je delcev zemlje v trikrat tisočkrat velikem svetovnem sistemu, in jih z neizračunljivim naporom zmlel v prah, dokler ne bi nastal, kakor bi rekli, skupek atomov — kaj meniš, Subhūti? Ali bi bil ta skupek atomov velik?« Subhūti je dejal: »Da, Blaženi, da, Sugata. Ta skupek atomov bi bil velik. Zakaj? Blaženi, če bi skupek atomov v resnici bil skupek, Blaženi ne bi govoril o ‘skupku atomov’. Zakaj? Blaženi, to, kar je Tathāgata imenoval skupek atomov, je Tathāgata učil kot ne-skupek. Zato se imenuje skupek atomov. In to, kar je Tathāgata imenoval trikrat tisočkrat veliki svetovni sistem, je Tathāgata učil kot ne-sistem. Zato se imenuje trikrat tisočkrat veliki svetovni sistem. Zakaj? Blaženi, če bi svetovni sistem obstajal kot tak, bi bilo to samo oklepanje sestavljene celote. To, kar je Tathāgata imenoval ‘oklepanje sestavljene celote’, je Tathāgata učil kot ne-oklepanje. Zato se imenuje oklepanje sestavljene celote.« Blaženi je dejal: »Subhūti, to ‘oklepanje sestavljene celote’ ni predmet dogovornega govorjenja in je neizrekljivo. Ni dharma niti ne-dharma. Toda otročji navadni ljudje se ga oprijemajo.«
tatkasya hetoḥ? yo hi kaścitsubhūte evaṃ vadet - ātmadṛṣṭistathāgatena bhāṣitā, sattvadṛṣṭirjīvadṛṣṭiḥ pudgaladṛṣṭistathāgatena bhāṣitā, api nu sa subhūte samyagvadamāno vadet? subhūtirāha - no hīdaṃ bhagavan, no hīdaṃ sugata, na samyagvadamāno vadet | tatkasya hetoḥ? yā sā bhagavan ātmadṛṣṭistathāgatena bhāṣitā, adṛṣṭiḥ sā tathāgatena bhāṣitā | tenocyate ātmadṛṣṭiriti || bhagavānāha - evaṃ hi subhūte bodhisattvayānasaṃprasthitena sarvadharmā jñātavyā draṣṭavyā adhimoktavyāḥ | tathāca jñātavyā draṣṭavyā adhimoktavyāḥ, yathā na dharmasaṃjñāyāmapi pratyupatiṣṭhennādharmasaṃjñāyām | tatkasya hetoḥ? dharmasaṃjñā dharmasaṃjñeti subhūte asaṃjñaiṣā tathāgatena bhāṣitā | tenocyate dharmasaṃjñeti || 31 ||
»Zakaj? Subhūti, če bi kdo dejal: ‘Tathāgata je učil pogled o jazu, pogled o bitju, pogled o živem bitju in pogled o osebi,’ ali bi govoril pravilno?« Subhūti je dejal: »Ne, Blaženi, ne, Sugata. Ne bi govoril pravilno. Zakaj? Blaženi, to, kar je Tathāgata imenoval ‘pogled o jazu’, je Tathāgata učil kot ne-pogled. Zato se imenuje pogled o jazu.« Blaženi je dejal: »Tako, Subhūti, naj tisti, ki je krenil v vozilo bodhisattve, vse dharme pozna, vidi in o njih utrdi prepričanje. Pozna, vidi in o njih naj utrdi prepričanje tako, da se ne ustali niti v predstavi o dharmah niti v predstavi o ne-dharmah. Zakaj? Subhūti, to, kar se imenuje ‘predstava o dharmah’, je Tathāgata učil kot ne-predstavo. Zato se imenuje predstava o dharmah.«
yaśca khalu punaḥ subhūte bodhisattvo mahāsattvo 'prameyānasaṃkhyeyāṃllokadhātūn saptaratnaparipūrṇaṃ kṛtvā tathāgatebhyo 'rhadbhayaḥ samyaksaṃbuddhebhyo dānaṃ dadyāt, yaśca kulaputro vā kuladuhitā vā itaḥ prajñāpāramitāyā dharmaparyāyādantaśaścatuṣpādikāmapi gāthāmudgṛhya dhārayeddeśayedvācayet paryavāpnuyāt, parebhyaśca vistareṇa saṃprakāśayet, ayameva tatonidānaṃ bahutaraṃ puṇyaskandhaṃ prasunuyādaprameyamasaṃkhyeyam | kathaṃ ca saṃprakāśayet? tadyathākāśe - tārakā timiraṃ dīpo māyāvaśyāya budbudam | svapnaṃ ca vidyudabhraṃ ca evaṃ draṣṭavya saṃskṛtam || tathā prakāśayet, tenocyate saṃprakāśayediti || idamavocadbhagavān āttamanāḥ | sthavirasubhūtiste ca bhikṣubhikṣuṇyupāsakopāsikāste ca bodhisattvāḥ sadevamānuṣāsuragandharvaśca loko bhagavato bhāṣitamabhyanandanniti || 32 ||
»Poleg tega, Subhūti, če bi bodhisattva, veliko bitje, napolnil neizmerne in neizračunljive svetovne sisteme s sedmimi dragocenostmi ter jih daroval Tathāgatam, arhatom, popolnoma prebujenim, sin ali hči dobre družine pa bi iz tega nauka Popolnosti modrosti vzel celo eno samo štirivrstično kitico, jo ohranjal, učil, recitiral, obvladal in jo drugim podrobno razlagal, bi slednji zaradi tega ustvaril še večji, neizmeren in neizračunljiv skupek zaslug. In kako naj jo razlaga? Kakor na odprtem nebu: ‘Zvezda, zatemnitev vida, svetilka, privid, rosa, mehurček, sanje, blisk in oblak — tako je treba videti pogojeno.’ Tako naj jo razlaga; zato se pravi: ‘naj jo razlaga’.« Blaženi je to izrekel z radostjo. Starešina Subhūti, menihi in nune, laiki in laikinje, bodhisattve ter svet z njegovimi bogovi, ljudmi, asurami in gandharvami so se razveselili tega, kar je učil Blaženi.
|| āryavajracchedikā bhagavatī prajñāpāramitā samāptā ||
Končana je plemenita Blažena Vajracchedikā, Popolnost modrosti.