Kaj, če moja družina nima dovolj denarja?
V razredu razdelijo prijavnice za šolo v naravi. Nekateri že razpravljajo, s kom bodo v sobi. Ti pa veš, da je doma zadnje čase težko plačati že običajne stroške. Prijavnico spraviš v torbo in se delaš, da te izlet ne zanima. Ne želiš, da bi drugi izvedeli, zakaj bi morda ostal doma.
V razredu razdelijo prijavnice za šolo v naravi. Nekateri že razpravljajo, s kom bodo v sobi. Ti pa veš, da je doma zadnje čase težko plačati že običajne stroške. Prijavnico spraviš v torbo in se delaš, da te izlet ne zanima. Ne želiš, da bi drugi izvedeli, zakaj bi morda ostal doma.
Morda je pri tebi drugače. Doma zmanjka denarja za malico, čevlje, vozovnico ali celo hrano. Starši ali skrbniki se trudijo, a se številke na položnicah ne izidejo. Morda so izgubili delo, zboleli ali imajo druge stroške, o katerih ti nihče ne zna dobro razložiti. Ne veš, kaj lahko storiš, in nočeš povzročati še več skrbi.
Če doma ni dovolj denarja za osnovne potrebe, težave ne rešuj sam in je ne skrivaj pred vsemi. Kadar je doma varen pogovor mogoč, povej odraslim, kaj konkretno potrebuješ, in skupaj poiščite pomoč. Če o tem doma ni varno govoriti ali pomoči ne dobiš, se lahko obrneš neposredno na šolsko svetovalno službo oziroma drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Za nekatere šolske in življenjske stroške v Sloveniji obstajajo oblike pomoči. Nobena ni zagotovljena za vsako družino, vendar je vredno preveriti možnosti, še preden se položaj poslabša. [1] [2] [3] [4]
Ko denarja zmanjka, to še ni zgodba o značaju
Ob pomanjkanju denarja se lahko začneš primerjati z drugimi. Nekdo ima nove superge, ti pa iste nosiš že tretje leto. Sošolci govorijo o počitnicah, za katere pri vas ni denarja. Morda se jeziš, ker moraš vedno znova vprašati, ali si lahko kaj privoščiš. Ali pa čutiš krivdo, ko opaziš, kako utrujen je starš po pogovoru o računih.
Ti občutki so razumljivi. Toda znesek na družinskem računu ne pove, koliko je kdo vreden. Prav tako samo iz pomanjkanja denarja ne moreš sklepati, da so tvoji starši neodgovorni. Ljudje imajo različne prihodke, zdravstvene okoliščine, obveznosti in možnosti za delo. Nekdo je lahko previden in delaven, pa mu kljub temu zmanjka za osnovne potrebe. Včasih so bile sprejete slabe odločitve; tudi to je mogoče. A ugotavljanje krivde na pamet družini ne bo prineslo ne kosila ne plačane vozovnice.
Tega vprašanja ni mogoče odpraviti z nasvetom, naj človek samo bolje varčuje. SURS je za leto 2025 v Sloveniji ugotovil, da je bilo 14,3 % prebivalcev izpostavljenih tveganju relativne dohodkovne revščine. To ne pomeni, da so bili vsi brez hrane; pokaže pa, da je dohodkovna stiska razširjen družbeni pojav in ne dokaz slabega značaja. Raziskava PISA 2022 za Slovenijo kaže tudi povezanost med družinskim socialno-ekonomskim položajem in povprečnimi šolskimi dosežki. Ne pove pa, kaj bo zmogel posamezen mladostnik, in sama po sebi ne dokazuje vzroka. [14] [15]
Zato se ni treba pretvarjati, da je vse v redu. Pošten pogovor o tem, kaj vam manjka in kje lahko preverite pomoč, je koristnejši od ugibanja, kdo je kriv. O družinskih financah pa ti ni treba pripovedovati sošolcem: zasebnost lahko varuješ in vseeno poiščeš pomoč.
Nina in šola v naravi
Naslednji primer je izmišljen.
Petnajstletna Nina ima prijavnico za šolo v naravi že tri dni skrito med zvezki. Doma je slišala, da je bilo treba odložiti plačilo nekaterih računov. Ko jo prijateljica vpraša, ali gre, odgovori: »Ne vem še.« Več za zdaj ne želi povedati.
Zvečer mami pokaže prijavnico. »Vem, da je zdaj težko,« reče. »Nisem hotela še jaz težiti. Ampak res bi rada šla.«
Mama nekaj časa gleda papir. »Trenutno si tega ne moremo privoščiti. Ni pa treba, da sama ugibava, kaj je mogoče.«
Naslednji dan Nina pri šolski svetovalni delavki pove, da si želi na dejavnost, a je doma ne morejo plačati. Vpraša, ali obstaja kakšna pomoč. Preden pove podrobnosti, jo zanima še: »Kdo bo za to izvedel? Res ne bi rada, da se o tem govori pred razredom.« Svetovalna delavka ji pojasni, kako šola obravnava informacije in kdo bi se moral vključiti v urejanje pomoči. Skupaj z mamo nato preverijo šolski sklad in druge možnosti, ki jih ima šola na voljo. Nihče ji vnaprej ne obljubi, da bo strošek pokrit. [5] [16]
Nina še nima obljube, da bo izlet plačan. Lahko se izkaže, da pomoči ni dovolj, da družina ne izpolnjuje pogojev ali da bo treba poiskati drugo možnost. Vseeno je naredila pomemben korak: namesto da bi si sama odrekla izlet in skrivala razlog, je vprašala na pravem mestu.
Če se znajdeš v podobnem položaju, povej razredniku ali svetovalni službi, za kateri strošek gre, koliko znaša in do kdaj je treba urediti plačilo. Ni ti treba najprej dokazovati, da je tvoja stiska dovolj velika, s pripovedovanjem pred celim razredom. Lahko se pozanimaš o šolskem skladu, morebitnem obročnem plačilu ali drugi podpori, ne da bi predpostavljal, da bo posamezna možnost odobrena.
Kaj ti lahko pomaga urediti šola?
Včasih družina potrebuje pomoč predvsem pri stroških, zaradi katerih otrok ne more enako sodelovati pri pouku ali šolskih dejavnostih. Šola je takrat lahko prvo dostopno mesto za pogovor.
Šolska prehrana. V Sloveniji lahko upravičeni učenci dobijo subvencijo malice in kosila, dijaki pa subvencijo malice. Pogoji in deleži kritja se razlikujejo. Pomembno je tudi, da je učenec oziroma dijak na ustrezni obrok prijavljen. Dodatna vloga za subvencijo praviloma ni potrebna, če ima družina veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji; kadar je nima, je postopek lahko drugačen. Zato je smiselno pri šoli in CSD preveriti tako prijavo na prehrano kot upravičenost do subvencije. [3] [4]
Učbeniki in šolske potrebščine. V osnovnih šolah je brezplačna izposoja učbenikov sistemsko urejena. Toda učbenik ni isto kot zvezki, pripomočki, delovni zvezki ali vsi stroški dejavnosti. V srednjih šolah učbeniški skladi niso povsod obvezni, zato je treba vprašati, kaj ponuja konkretna šola. Če nimaš vsega, kar potrebuješ, povej, kateri pripomoček ti manjka, še preden se začnejo kopičiti težave pri pouku. Ni se ti treba pred razredom zagovarjati, zakaj ga nimaš. [6] [16]
Izleti in druge dejavnosti. Šolski sklad lahko pod določenimi pogoji pomaga pri udeležbi otrok iz socialno manj spodbudnih okolij v posameznih dejavnostih. Ni pa to splošna obljuba, da bo plačan vsak izlet. Vprašaj, katere možnosti obstajajo prav pri tvoji šoli. [5]
Prevoz in štipendije. Za upravičene dijake in študente obstajajo subvencionirane vozovnice. Državna štipendija je namenjena stroškom šolanja in jo ob izpolnjenih pogojih dodeljuje CSD. Za mladoletnega dijaka vlogo praviloma ureja starš oziroma zakoniti zastopnik, polnoletni dijak pa jo lahko pod ustreznimi pogoji vloži sam. To niso iste pravice in ne veljajo za vsakogar. Če je prevoz razlog, da težko prihajaš v šolo, to povej konkretno; morda je mogoče preveriti rešitev, ki je doma še niste poznali. [7] [8]
Če pomoč potrebuješ za več stvari hkrati, ni treba šolski svetovalni službi pripovedovati vsega v enem dolgem govoru. Začni s tistim, kar te najbolj ovira: »Doma trenutno nimamo denarja za vozovnico in ne vem, kako bom naslednji teden prišel v šolo.« To je dovolj jasno, da lahko odrasli začnejo iskati pravi postopek.
Kadar manjka hrane ali denarja za najnujnejše
Denar za izlet in denar za večerjo nista enako nujni stvari. Če si danes brez ustrezne hrane, nimaš osnovnih potrebščin ali doma ni varnih bivalnih razmer, tega ni smiselno reševati z dolgim varčevalnim načrtom. Pomoč poišči čim prej.
Tudi naslednji primer je izmišljen.
Šestnajstletni Tine opazi, da je doma hladilnik skoraj prazen. Oče je zaradi bolezni že nekaj časa brez običajnega zaslužka, mama pa ne ve, kako naj do naslednjega tedna plača vse potrebno. Tine razmišlja, da bi pustil šolske dejavnosti in šel takoj delat, da bi pomagal. Nikomur ne pove, da včasih izpusti obrok.
Ko ga mama vpraša, zakaj je zadnje dni tako tih, ji odgovori: »Skrbi me, da nam bo zmanjkalo hrane. Nočem, da morata vse nositi sama.«
Mama mu ne obljubi, da bo čez noč vse urejeno. Pove pa: »To bova reševala odrasla. Hvala, da si povedal. Danes bom poklicala center za socialno delo in vprašala tudi za pomoč s hrano.« Tine se z vednostjo mame obrne na šolsko svetovalno službo in pove, da tudi sam včasih izpusti obrok. Vpraša, kako lahko dobi pomoč pri šolski prehrani. Družina se pozanima tudi pri lokalni humanitarni organizaciji. [1] [2] [3] [4] [9]
Včasih bodo odrasli potrebovali več korakov in več pogovorov. Humanitarna pomoč je odvisna od lokalnih možnosti, državne pravice pa od pravil in položaja družine. Zato Tinetova zgodba ne pomeni, da bi vsakdo še isti dan dobil vse potrebno. Pokaže pa, zakaj je treba povedati, kaj manjka zdaj, ne le upati, da se bo nekako uredilo.
Če doma ni varno povedati, kaj se dogaja, ali se odrasli ne odzovejo na resno pomanjkanje, se obrni na drugo varno odraslo osebo, šolsko svetovalno službo ali pristojni CSD. Povej naravnost: »Danes doma nimam dovolj hrane in potrebujem pomoč.« Ni ti treba čakati, da bi se položaj še poslabšal. Če je poleg tega prisotno nasilje ali neposredna nevarnost, je potrebna tudi ustrezna zaščita; finančna pomoč sama ni nadomestilo zanjo. [1] [10]
Kaj lahko družina preveri pri centru za socialno delo?
Center za socialno delo (CSD) ni namenjen samo družinam v najhujši krizi. Tam lahko upravičenci preverijo pravice iz javnih sredstev, možnosti podpore in primeren način uveljavljanja. Običajno je koristno povedati, kdo živi v gospodinjstvu, kateri prihodki so se spremenili in za katere osnovne stroške trenutno zmanjkuje denarja. Odrasli lahko vprašajo tudi, katera dokazila in obrazce potrebujejo. [1] [2]
Med možnostmi sta denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč. Nista enaki. Prva je povezana z zagotavljanjem minimalnih življenjskih potreb ob izpolnjevanju zakonskih pogojev; druga lahko pride v poštev pri določenih izrednih stroških, povezanih s preživljanjem, ki jih družina sama ne more pokriti. Za izredno pomoč je treba namen praviloma konkretno navesti, sredstva pa porabiti skladno z odobrenim namenom. Ni namenjena poljubnemu poplačevanju vseh dolgov. [2]
Družina lahko preveri še otroški dodatek, pri izpolnjenih posebnih pogojih subvencijo najemnine ter druge pravice, povezane z njeno situacijo. Ni treba, da poznaš vse njihove uradne nazive, preden prosiš za pomoč. Pomembneje je, da odrasli oziroma upravičenci pri pristojni službi opišejo resnično stanje in vprašajo, katere možnosti pridejo v poštev. [1] [11] [12]
Poleg državnih pravic lahko obstaja tudi materialna pomoč — na primer hrana, oblačila ali higienske potrebščine — pri Rdečem križu Slovenije in drugih lokalnih izvajalcih programov pomoči. Takšna pomoč ima lahko svoje pogoje in omejene zaloge, vendar je vredno poiskati lokalni stik. Zlasti kadar gre za hrano, je pomembno povedati, da je potreba nujna, in vprašati, katera pomoč je dejansko dosegljiva. [9]
Ali moraš sam začeti služiti za vso družino?
Ko vidiš, da se starši trudijo, lahko želiš pomagati. To je razumljivo in lahko pomeni veliko. Morda pomagaš pri domačih opravilih, skrbiš za šolske stvari ali odložiš manj pomemben nakup, o katerem se lahko svobodno pogovorite. Takšna pomoč je lahko pošten izraz solidarnosti.
Toda med pomočjo in prevzemanjem bremena odraslih je pomembna meja. Ni tvoja naloga, da kot otrok sam plačuješ družinsko hrano, najemnino ali dolgove. Če si želiš občasnega zakonitega dela in imaš zanj pogoje, je to lahko ena od tvojih izkušenj. Ne bi pa smel zaradi stiske tvegati varnosti, opustiti šole ali sprejeti dela, ki ni zakonito oziroma primerno tvoji starosti. O pravicah in varnosti pri prvem delu podrobneje govori članek N62.
Včasih ti odrasli povedo manj, ker te želijo zaščititi pred skrbmi. Drugič ti povedo preveč in se znajdeš sredi njihovih sporov, dolgov ali odločitev, ki jih ne moreš rešiti. Smiselno je, da veš toliko, kolikor potrebuješ za lastno varnost in vsakdanje življenje. Lahko vprašaš: »Ali bo ta mesec dovolj za hrano in prevoz? Če ne, komu se bomo obrnili po pomoč?« Ne potrebuješ pa podrobnosti vseh dolgov, da bi imel pravico do pomoči.
Če te kdo prepričuje, da si zaradi stroškov, povezanih s tvojim odraščanjem ali šolanjem, kriv za družinsko stisko, takšne trditve ne sprejmi kot dokaz o svoji vrednosti. O tem lahko spregovoriš z varno odraslo osebo. Pošteno je, da vsak prispeva po svojih resničnih zmožnostih; ni pošteno, da otrok nosi odgovornost, ki mu ne pripada.
Kaj povedati sošolcem — in česa jim ni treba vedeti?
Nekateri prijatelji bodo pomagali, drugi morda ne bodo razumeli. Ni ti treba razlagati, koliko starši zaslužijo, kakšne položnice imate ali ali družina prejema pomoč. Če te kdo vpraša, zakaj ne greš na izlet, lahko povsem pošteno poveš: »Za zdaj še ne vem, ali bom lahko šel,« ali »O razlogih ne bi rad govoril.« Prijatelju, ki mu zaupaš, pa morda poveš: »Doma je trenutno finančno težko in iščemo rešitev.« Ni ti treba lagati ali se razkrivati pred razredom.
Če ti nekdo ponudi pomoč, lahko vprašaš, kaj natančno pomeni. Darilo ni isto kot posojilo. Pri izposojenem denarju je treba razmišljati o vračilu; mladostniku v stiski pa novo breme morda ne pomaga. Še posebno previden bodi pri spletnih »hitrih zaslužkih«, posojilih, nejasnih prošnjah za osebne podatke ali ponudbah, pri katerih moraš nekaj plačati vnaprej. Težko obdobje ni razlog, da bi moral sprejeti nevaren dogovor.
Prav tako se lahko zgodi, da opaziš stisko drugega. Namesto javnega zbiranja denarja na njegov račun ga lahko spoštljivo vprašaš, ali želi pomoč pri pogovoru z razrednikom ali svetovalno službo. Dostojanstvo prijatelja ni odvisno od tega, koliko ljudi izve za njegov problem.
Ko je položaj nevaren, ni čas za čakanje
Če si danes brez hrane, varnega bivališča ali nujno potrebne oskrbe, ne čakaj na naslednjo položnico ali na konec šolskega tedna: še danes povej to varni odrasli osebi, šolski svetovalni službi ali pristojnemu CSD. Če te je doma strah zaradi nasilja, ne predlagaj sam nevarnega soočenja z osebo, ki povzroča nevarnost. Poišči zaščito pri pristojnih službah oziroma pri odrasli osebi, ki ti lahko varno pomaga. [1] [10]
Ob neposredni nevarnosti v Sloveniji pokliči 112, kadar potrebuješ nujno reševalno pomoč, oziroma 113 za policijo, glede na okoliščine. Za pogovor in podporo otrokom ter mladostnikom je na voljo tudi TOM telefon 116 111, vendar ni nujna interventna služba in ne nadomesti 112 oziroma 113. [10] [13]
Če se ti je težko pogovoriti z nekom, ki ga že poznaš, lahko začetek zveni povsem preprosto: »Doma imamo težave z denarjem. Ne vem, kako naj to povem, ampak potrebujem pomoč.« Odrasla oseba lahko skupaj s teboj ugotovi, kaj je najnujnejše in koga vključiti. Pri tem lahko vprašaš, kdo bo izvedel za tvoj položaj; nihče pa ti ne more vnaprej obljubiti popolne tajnosti v vseh okoliščinah, zlasti kadar je ogrožena varnost otroka.
Prvi korak je lahko majhen, vendar konkreten
Če vaši družini zmanjkuje denarja, ti ni treba sam rešiti njene prihodnosti. Pomaga pa, da razlikuješ med tem, kaj potrebuješ takoj, in tem, kaj lahko skupaj preverite v naslednjih dneh.
Za neplačano šolsko dejavnost začni pri šoli. Za hrano ali drugo osnovno nujno potrebo poišči čimprejšnjo pomoč varnih odraslih, CSD oziroma lokalne humanitarne organizacije. Pri daljši družinski finančni stiski naj odrasli preverijo pravice iz javnih sredstev. Če doma ni varno, naj bo najprej poskrbljeno za zaščito, ne za popolno izpolnjene obrazce.
Lahko si pošten do svojih želja, pomagaš po svojih močeh in ravnaš odgovorno. Toda tvoje dostojanstvo ni dolg, ki bi ga moral odplačati z denarjem. Ohraniti pravico do šole, varnosti in osnovnih potreb ni razvajenost; poiskati pravo pomoč je razumen naslednji korak.
Viri in nadaljnje branje
- GOV.SI. Centri za socialno delo. https://www.gov.si/teme/centri-za-socialno-delo/
- GOV.SI. Denarna socialna pomoč, vključno z izredno denarno socialno pomočjo. https://www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/
- GOV.SI. Subvencija prehrane za učence in dijake. https://www.gov.si/teme/subvencija-prehrane-za-ucence-in-dijake
- eUprava. Subvencija za šolsko prehrano. https://e-uprava.gov.si/podrocja/izobrazevanje-kultura/osnovna-sola/subvencioniranje-solske-prehrane?lang=si
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), 135. člen — šolski skladi. https://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445&pogled=strokovni
- GOV.SI. Učna gradiva in učbeniški skladi. https://www.gov.si/teme/ucbeniki-in-ucbeniski-skladi/
- GOV.SI. Subvencioniran prevoz v šolo. https://www.gov.si/teme/subvencioniran-prevoz-v-solo/
- GOV.SI. Državna štipendija. https://www.gov.si/teme/drzavna-stipendija/
- Rdeči križ Slovenije. Socialna dejavnost. https://www.rks.si/kaj-delamo/socialna-dejavnost/
- GOV.SI. Pomoč v primeru nasilja. https://www.gov.si/teme/pomoc-v-primeru-nasilja/
- GOV.SI. Otroški dodatek. https://www.gov.si/teme/otroski-dodatek/
- GOV.SI. Subvencija najemnine. https://www.gov.si/teme/subvencija-najemnine/
- GOV.SI. Klic v sili. https://www.gov.si/teme/klic-v-sili/
- SURS. Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, 2025, 19. 2. 2026. https://www.stat.si/statweb/News/Index/14183
- OECD. PISA 2022 Results — Country Notes: Slovenia, 2023. https://www.oecd.org/en/publications/pisa-2022-results-volume-i-and-ii-country-notes_ed6fbcc5-en/slovenia_a325fb1f-en.html
- Zavod RS za šolstvo. Programske smernice svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja, 2024. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Programske-smernice-svetovalnega-dela-v-programih-s-podrocja-vzgoje-in-izobrazevanja.pdf